Stop za avtomatsko prepoznavo

LJUBLJANA > Napravo za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic je poskusno uporabljala predvsem specializirana enota za nadzor prometa. Policisti so z uporabo te naprave zadovoljni, saj je omogočala selekcijo pri nadzoru vozil. Sistem je namreč opozoril na tista vozila, ki, denimo, niso registrirana, pa tudi na voznike, ki so brez vozniškega dovoljenja, zaznal je ukradena vozila. Sredi tedna so ob napovedih ukrepov za zajezitev poslabšanja prometne varnosti na policiji predstavili še nekatere druge prednosti te naprave, med drugim tudi učinkovitejše odkrivanje čezmejne kriminalitete.

Varuh človekovih pravic pa je ustavnemu sodišču predlagal presojo več določb zakona o nalogah in pooblastilih, poleg omenjene naprave naj bi bila ustavno sporna tudi uporaba brezpilotnikov za opravljanje policijskih nalog in preverjanjem letalskih potnikov, ker naj bi bile v nasprotju s pravico do varstva osebnih podatkov. Ureditev naj bi prekomerno posegala tudi v pravico do svobode gibanja. Predlagal je zadržanje domnevno spornih določb. Temu sta nasprotovala tako državni zbor kot tudi vlada, ki je opozorila na manjšo učinkovitost policije.

Ustavno sodišče je za zdaj razveljavilo četrti odstavek 113. člena zakona, ki je policistom omogočal uporabo naprave za optično prepoznavo registrskih tablic. Ta se morajo uporabljati na način, ki ne omogoča množičnega nadzora in obrazne prepoznave. Glede ostalih predlogov varuha pa so napovedali, da jih bodo obravnavali “absolutno prednostno”.

V nasprotju z varstvom osebnih podatkov

Po mnenju ustavnega sodišča je določba o uporabi naprav za optično prepoznavo registrskih tablic v neskladju z drugim odstavkom 38. člena ustave, po katerem mora obstajati zakonska podlaga za vsako dejanje, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, torej za vsak korak obdelave, tako za samo zbiranje podatkov kot tudi za njihovo hrambo, dostop do njih, njihovo posredovanje, analiziranje, primerjanje in vse druge korake obdelave, ki jih ukrep predvideva.

Ustavni sodniki opozarjajo, da ukrep samodejnega preverjanja registrskih tablic vključuje zbiranje podatkov in nato njihovo preverjanje z drugimi evidencami osebnih podatkov. Oba koraka obdelave podatkov pa pomenita samostojen poseg in terjata samostojno zakonsko razdelano ureditev obdelave osebnih podatkov.

Ker izpodbijana določba ne določa, vlada pa tudi ni ponudila prepričljive razlage, da bi iz drugih določb zakona izhajalo, da se zbrani podatki o registrski tablici lahko nadalje obdelujejo s samodejnim (avtomatiziranim) primerjanjem z drugimi evidencami osebnih podatkov, je ureditev že zaradi tega neskladna z zahtevo iz drugega odstavka 38. člena ustave, so presodili ustavni sodniki. Razveljavili so tudi nekatere druge določbe omenjenega zakona, ki so neposredno povezane z izpodbijano določbo.

Upoštevali bodo odločbo ustavnega sodišča

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je pozdravil odločitev ustavnih sodnikov, Sandi Čurin, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, je dejal, da bosta policija in ministrstvo tako kot doslej upoštevala odločbo ustavnega sodišča. Poudaril je, da so ukrep doslej izvajali pilotsko, tako zbrane podatke pa bodo zagotovo izbrisali, je še dodal.

Poudaril je še, da ukrep avtomatske prepoznave registrskih tablic pripomore k varnosti v cestnem prometu in se je izkazal kot učinkovit, ko gre, denimo, za neregistrirana vozila v prometu. Ministrstvo in policija bosta zato preučila možnost, kako bi ta ukrep uzakonili na drugačen način.