Stopnja motorizacije v Sloveniji lani najvišja doslej, a obenem avtomobili v povprečju najstarejši

Slovenija
, posodobljeno:

Slovenija je lani s 579 osebnimi avtomobili na 1000 prebivalcev dosegla najvišjo stopnjo motorizacije doslej, je danes objavil statistični urad. Istočasno pa je bila najvišja doslej tudi povprečna starost avtomobilov. Dosegla je 11,1 leta in se v zadnjih letih ob padanju stopnje obnavljanja voznega parka ves čas zvišuje.

Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.Tomaž Primožic/FPA

LJUBLJANA > Število osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev je bilo lani za 63 večje kot v 2013, v zadnjih 20 letih pa se je povečalo za 123.

Narašča tudi povprečna starost voznega parka Slovencev

Istočasno medtem narašča tudi povprečna starost voznega parka Slovencev. Lani je tako dosegla 11,1 leta in bila za 0,7 leta višja kot v 2022, za dve leti višja kot v 2013 in za 3,8 leta višja kot v 2003.

Od leta 2008 statistiki merijo tudi povprečno starost prvič registriranih rabljenih avtomobilov. Ta je bila pred 15 leti pri 4,6 leta in se prvih deset let ni bistveno spreminjala. Nato pa je začela naraščati in lani dosegla 5,8 leta.

Predvsem v zadnjih letih je izrazito upadla tudi stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov, ki se meri z deležem prvih registracij novih avtomobilov med vsemi registriranimi avtomobili.

Lani je dosegla 3,9 odstotka in bila celo za 0,1 odstotne točke višja kot v 2022. A še leta 2019 je bila pri 6,2 odstotka, najvišjo stopnjo v zadnjih letih pa je dosegla 2008 s 6,8 odstotka. Nasploh je bila v zadnjih dveh desetletjih najvišja med 2003 in 2008, nato pa se je začasno izraziteje zvišala tudi med 2017 in 2019.

Po posameznih vrstah cestnih vozil je bila sicer stopnja obnavljanja pri avtomobilih druga najnižja. Najvišja je bila pri motornih kolesih s 7,7 odstotka. Sledijo tovornjaki s 7,3 odstotka in avtobusi s 5,1 odstotka. Najnižja pa je stopnja obnavljanja voznega parka pri traktorjih, 2,1-odstotna.

Občutno najvišja je bila stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 6,1-odstotna. S 4,4 in 4,2 odstotka sledita zasavska in obalno-kraška regija. Najnižja pa je bila v posavski (2,6 odstotka), primorsko-notranjski (2,2 odstotka) in goriški regiji (2,1 odstotka).

V osrednjeslovenski regiji so bili tako osebni avtomobili z 10,3 leta v povprečju tudi najmlajši. Še najbližje osrednji Sloveniji sta bili z 10,6 in 10,9 leta koroška in gorenjska regija, najstarejši pa so bili v povprečju avtomobili z 12,3 in 12,9 leta v primorsko-notranjski in goriški regiji.

Najvišja stopnja motorizacije v goriški in primrorsko-notranjski regiji

Prav goriška in primorsko-notranjska regija pa sta bili tudi daleč spredaj po stopnji motorizacije. Na 1000 prebivalcev je bilo tam namreč 648 oz. 623 osebnih avtomobilov. Še najnižja je bila stopnja motorizacije medtem v zasavski in osrednjeslovenski regiji s 550 oz. 555 osebnimi avtomobili na 1000 prebivalcev.

Konec minulega leta je bilo sicer v Sloveniji nekaj manj kot 1,7 milijona registriranih cestnih motornih vozil, kar je bilo za dva odstotka več kot leto prej. Domača vozila so na domačem in tujem cestnem omrežju prevozila 22,3 milijarde voznih kilometrov. Njihov obseg prometa se je tako v enem letu povečal za štiri odstotke in bil tako najvišji od začetka merjenja teh podatkov v 2016.

Nasploh se je na slovenskem cestnem omrežju količina prometa dodatno povečala. Domača in tuja cestna motorna vozila so opravila 21,5 milijarde voznih kilometrov ali za pet odstotkov več. S tem pa je bilo število voznih kilometrov še vedno za milijardo manjše kot v predkoronskem 2019.