Stranke so vzele na muho državni svet

LJUBLJANA> Stranke namreč že napovedujejo njegovo ukinitev. Gregor Virant je državnemu svetu (DS) stregel po življenju že v časih, ko je bil minister v vladi Janeza Janše. Na očitke, da je v volilnem programu napovedana ukinitev državnega sveta namenjena poceni nabiranju političnih točk, odgovarja, da je njegova stranka s tem predlogom “skrajno resna”. “O tem govorim že vrsto let. Če je ljudem ideja všeč, sem lahko samo zadovoljen,” dodaja.

Organ blokade

Olja na ogenj nezadovoljstva z državnim svetom je prililo torkovo zasedanje svetnikov, ki so izglasovali pet odložilnih vetov na zakone, sprejete v zdaj že razpuščenem državnem zboru.

Razburili so se v stranki Zares, kjer so prepričani, da se državni svet krči v organ blokade. Zato tudi v Zares pripravljajo ustavne spremembe za ukinitev DS. “Državni svet je vnovič dokazal, da ostaja trdnjava lobijev, ki preprečujejo normalno delovanje pravne države,” je delo te institucije po torkovem paketu vetov ocenil poslanec Zares Franco Juri.

Naj bo organ pokrajin

Državnega sveta ne bi pogrešale tudi nekatere druge stranke. V SDS že dalj časa menijo, da bi se moral takoj po ustanovitvi pokrajin državni svet preoblikovati v Svet pokrajin s pravico soodločanja o vseh tistih zakonih, ki urejajo pokrajinske ali lokalne pristojnosti. Nujo po spremembah vidijo tudi v stranki SD. Vloga državnega sveta v sedanjem sistemu ni dobro opredeljena, zato se po njihovem državni svet “danes pogosto postavlja v položaj zaviralca sprejemanja odločitev, brez tehtnih argumentov ali resnih razlogov”.

Kje je močnejše lobiranje?

V stranki Lista Zorana Jankovića-Pozitivna Slovenija usode svetnikov še niso dorekli. “Tako daleč pa se še nismo pogovarjali,” odgovarja Zoran Janković na vprašanje, ali bo DS ostal, če se bo njegova stranka uspela na volitvah. In dodaja: “Jaz ne vidim problema, da ostane, ker je le neka varovalka.”

V NSi pa bi DS takoj ukinili, menijo, da je to “invalidna institicija”, z njeno ukinitvijo pa bi prihranili veliko proračunskega denarja.

Predsednik državnega svata Blaž Kavčič, ki je po izstopu iz stranke LDS pristal v stranki SMS-Zeleni Evrope, bo v kampanji zavračal pomisleke. Računa tudi na strinjanje njegove nove stranke, da državnega sveta ne gre ukinjati.

“Različna mnenja so legitimna, a če se vprašamo, ali je pametno izključno moč odločanja o najbolj pomembnih vprašanjih prepustiti zgolj političnim strankam, se mi zdi razumno, da je dobro imeti institucijo, ki predstavlja rahlo omejitev,” o pomenu državnega sveta meni Kavčič. DS se je po njegovem pokazal kot najbolj učinkovita pot za vstop organizirane stroke in civilne družbe v politiko: “To gre do sedaj prevladujočim centrom politične moči neizmerno na živce.”

O pomislekih, da je državni svet v oblasti lobijev, pa Kavčič odgovarja: “Mislim, da je lobiranje močnejše v državnem zboru kot v državnem svetu, ker konec koncev ima državni svet ustavno funkcijo uravnoteženja in zavor. Mi nimamo pooblastila za sprejemanje zakonov.”

Boljši bi bil veto na člene zakonov

Branimir Štrukelj, ki v državnem svetu zastopa interesno skupino delojemalcev, o novih pozivih za ukinitev državnega sveta pravi: “Tu vidim predvsem iskanje poceni predvolilnih točk brez globljega razmisleka.” Državni svet je poceni tarča, saj nima podpore pri državnem zboru, predvsem pa je mogoče pred javnostjo na preprost način prikazati, da svetniki z veti ovirajo zakonodajni postopek.

Delo sveta bi spremenil, a tako, da bi svetniki dobili večjo oziroma drugačno moč; zdaj je namreč njihova zakonodajna pobuda omejena, veto pa lahko vlagajo le na zakone v celoti in ne na posamezne člene. Zaradi “sesuvanja” zakonov v celoti je zdaj delo “izrazito neproduktivno”, še ocenjuje Štrukelj.

JANA KREBELJ

Blaž Kavčič: “Lobiranje je močnejše v državnem zboru kot v državnem svetu.”

Branimir Štrukelj: “Zaradi sesuvanja zakonov v celoti je zdaj delo DS izrazito neproduktivno.”