Stranke večinoma podpirajo predčasne volitve

Slovenija
, posodobljeno:

Z neizglasovanjem zaupnice vladi Boruta Pahorja je ta predčasno končala svoj mandat in do nadaljnjega opravlja le tekoče posle. Državni zbor mora v 30 dneh izvoliti novega mandatarja, sicer bo Slovenija novo vlado dobila na predčasnih volitvah. Stranke po napovedih novega mandatarja ne bodo predlagale, ampak se večinoma zavzemajo za predčasne volitve.

Stranke večinoma podpirajo predčasne volitve
STA

LJUBLJANA> Novega mandatarja lahko najpozneje v sedmih dneh predlagajo predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev. Predsednik vlade, ki zaupnice ni dobil, pa lahko zahteva tudi ponovno glasovanje o zaupnici, kar pa je Pahor že zavrnil.

Predčasne volitve med 29. novembrom in 20. decembrom

Če državni zbor v 30 dneh od neizglasovane zaupnice ne izvoli novega predsednika vlade oziroma v morebitnem vnovičnem poskusu ne potrdi zaupnice "stari vladi", predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve.

Ta rok bo potekel 20. oktobra. Nov državni zbor mora biti izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa. V tem primeru bi predčasne volitve morale potekati med 29. novembrom in 20. decembrom.

Teoretično bi bilo sicer mogoče, da bi predsednik republike parlament razpustil že prej, če v tednu dni ne bi bilo nobenega predloga za novega mandatarja in bi Pahor pisno obvestil DZ, da ne bo zahteval ponovnega glasovanja o zaupnici. V tem primeru bi bile tudi predčasne volitve že prej, torej teoretično že v začetku novembra.

Türk se bo predčasno vrnil

Neizglasovanje zaupnice vladi Boruta Pahorja močno poglablja politično krizo pri nas, je v odzivu poudaril predsednik republike Danilo Türk, ki se mudi na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku. Kot je zapisal, obžaluje, da so se problemi v Sloveniji razvili do teh razsežnosti, vse politične dejavnike pa je pozval k preudarnemu ravnanju.

Predsednik republike je napovedal, da bo predčasno sklenil program svojih dejavnosti na zasedanju GS ZN in se vrnil v Slovenijo, kjer bo povabil vodje poslanskih skupin in predstavnike parlamentarnih strank na pogovore o možnih rešitvah.

Novega mandatarja naj ne bi predlagali

Čeprav se je v razpravi o nezaupnici pojavljalo kar nekaj namigov, da naj bi v levosredinskih strankah predlagali novega mandatarja, so v omenjenih strankah slednje zanikali. V SD so ob tem večinoma tudi napovedovali, da omenjenega mandatarja niti ne bi podprli in da so zanje edina sprejemljiva rešitev predčasne volitve. Tudi po mnenju podpredsednika stranke Patricka Vlačiča so se stranke odločile za predčasne volitve, v tej sestavi sil pa se mu to ne zdi slabo.

Za predčasne volitve se zavzemajo tudi v drugih strankah, pri čemer praktično vse zanikajo, da bi predlagale novega mandatarja, a hkrati nekatere dopuščajo možnost, da bi, če bi se tak predlog pojavil, razmislile o morebitni podpori.

Predsednica LDS Katarina Kresal je tako denimo zagotovila, da LDS ne namerava imeti aktivne vloge pri iskanju novega mandatarja, če jih bo kdo povabil k pogovoru, pa bodo aktivni, kot vedno doslej. Glede na to, da sta v koaliciji ostali le še dve stranki, je bil rezultat glasovanja o zaupnici Pahorjevi vladi po njeni oceni pričakovan.

Razvoj naj bo drugačen

Po mnenju predsednika desnosredinske SDS Janeza Janše je nezaupnica pomemben korak k iskanju rešitev za prihodnji razvoj države, ki pa mora biti drugačen, kot je bil v zadnjih treh letih. Pahorju Janša sicer priznava, da je skušal nekatere stvari premakniti v pravo smer, vendar pa zato po njegovih besedah velikokrat ni imel podpore niti znotraj lastne stranke niti znotraj koalicije.

Predsednik SLS Radovan Žerjav pa podobno kot Janša ocenjuje, da država z nezaupnico dobiva novo priložnost za nov zagon.

Rezultat je bil pričakovan tudi po mnenju vodje poslanske skupine Zares Franca Jurija. Očitno so se vsi poslanci, ki so se obotavljali, vendarle odločili za držo, ki ne bo sporna pred javnostjo, je dejal.

Odgovorno do konca mandata

Poslanec Desusa Matjaž Zanoškar pa je pojasnil, da so v njihovi poslanski skupini vsi glasovali proti zaupnici vladi, saj menijo, da vlada, ki ima tako slabo podporo, ne more narediti nekih korenitih sprememb ali izvesti korenitih reform.

Izid glasovanja je bil pričakovan tudi za vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev Franca Žnidaršiča.

Po neizglasovani zaupnici vladi se septembrska seja DZ nadaljuje, nadaljnje delo pa bo odvisno od razvoja dogodkov, je pojasnil predsednik DZ Ljubo Germič (LDS). Želi si, da bi DZ svoje delo opravil odgovorno do konca mandata in sprejel čim več dobrih odločitev. Podobno kot vlada bo do volitev tudi DZ po Germičevih besedah opravljal tekoče posle.

Pozitivna novica za slovensko gospodarstvo

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije od nove vlade pričakujejo, da bo razvojne probleme Slovenije reševala v socialnem dialogu. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije pa ocenjujejo, da bi bilo zdaj vsako zavlačevanje glede predčasnih volitev zdaj neodgovorno.

Izglasovana nezaupnica vladi premierja Boruta Pahorja je pozitivna novica za slovensko gospodarstvo, če se z njo odpira pot do nove vlade, ki bo aktivno izvajala reforme, pa se strinjata ekonomista Janez Šušteršič in Sašo Polanec. Oba sta ocenila tudi, da nezaupnica ne bo poslabšala bonitetne ocene Slovenije.

Vlada premierja Boruta Pahorja je bila že nekaj časa operativno nesposobna, slovensko gospodarstvo pa potrebuje vlado, ki bo stabilna ter bo zagotovila normalno poslovno okolje, pa sta poudarila prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič ter predsednik upravnega odbora Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Štefan Grosar.

V zunajparlamentarni stranki NSi ocenjujejo, da je Slovenija tako korak bliže predčasnim volitvam, ki so najboljša rešitev za izhod Slovenije iz vsestranske krize. Po mnenju zunajparlamentarne stranke SMS - Zeleni pa bodo predčasne volitve ponudile možnost za normalizacijo in nujno potrebno drugačno usmeritev razvoja Slovenije.

STA