Strasbourg: Večletni proračun s prepričljivo večino pod streho

STRASBOURG > Svet bo proračun potrdil 2. decembra, a to je le formalnost.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je glasovanje označil za “izredno pomembno”, saj pomeni, da bo lahko prepotreben denar EU zdaj pravočasno stekel s 1. januarjem 2014. Višina proračuna je resda “daleč od popolne”, je ponovil že znano stališče poslancev, a dodal, da so le dosegli pomembne izboljšave.

En letni proračun - več denarja kot celoten Marshallov načrt

Tudi v Evropski komisiji so potrditev finančne perspektive že pozdravili. Kot je dejal predsednik komisije Jose Manuel Barroso, “je to velik dan za Evropo”.

“Proračun EU je v primerjavi z nacionalnim bogastvom skromen po velikosti. A en sam letni proračun predstavlja več denarja - v današnjih cenah - kot njega dni celoten Marshallov načrt,” je poudaril. “To je dogovor, ki pomaga vsem družinam v Evropi,” je še zapisal.

EU je šla v minulem letu skozi vrsto proračunskih bitk, kar je pred začetkom novega večletnega finančnega obdobja običajno. A na koncu se je čas že nevarno iztekal in na kocki je bila verodostojnost EU. Minuli teden je bil nato med državami in parlamentom, ki imajo enakovredno vlogo pri sprejemanju proračuna, le dosežen preboj.

Za 960 milijard evrov zavez

V letih 2014-2020 bo v evropski blagajni skupno za 960 milijard evrov zavez, kar je 3,5 odstotka manj kot v iztekajočem se sedemletnem finančnem obdobju in obenem točno en odstotek BDP unije. Dejanska plačila so določena pri dobrih 908 milijonih evrov, kar je 3,7 odstotka manj kot v letih 2007-2013. To je prvi večletni proračun, ki je siromašnejši od svojega predhodnika, zato so ga poimenovali proračun zmernosti.

Slabih 38 odstotkov denarja bo šlo za skupno kmetijsko politiko, 34 odstotkov za kohezijsko in regionalno politiko, dobrih sedem odstotkov za program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, dobre tri za instrument za povezovanje Evrope ter 1,5 odstotka za program Erasmus+. Slabih devet milijard evrov bo poleg tega na primer šlo za boj proti brezposelnosti mladih.

Proračun bo prožnejši, izvedli bodo vmesno revizijo

Politični dogovor o proračunu 2014-2020 je EU v pogajanjih v tako imenovanem trialogu med parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo dosegla junija. Evropski parlament z obsegom ni bil zadovoljen, a ker na krovno številko ni mogel vplivati, se je v pogajanjih osredotočil na druge teme.

Že do poletja so poslanci dosegli dvoje. S ciljem, da je vsak evro čim bolje porabljen, bo proračun unije po novem precej prožnejši, kot je bil - tako ko gre za prerazporejanje sredstev med različnimi postavkami kot med leti. Denar naj bi tako res šel tja, kjer je najbolj potreben, na primer za zaposlovanje mladih, sredstva, ki bodo ostala neporabljena, pa se ne bodo več vračala v nacionalne denarnice.

Kot drugo je parlament dosegel, da bo morala komisija leta 2016 - ko bo EU torej imela nov parlament in novo komisijo - izvesti temeljito vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in predlagati ustrezne popravke. Med drugim za prihodnost predlagajo, da se dolžina večletnega finančnega okvira skrajša s sedmih na pet let, kolikor traja mandat parlamenta in komisije.

Med pogoji, pri katerih so ves čas vztrajali poslanci, sta bila poleg tega še dogovor o celovitem rebalansu letošnjega proračuna EU in preučitev sistema lastnih virov za polnjenje evropske blagajne. Sedanje stanje, ko so prilivi vanjo odvisni od “dobre volje” držav, po njihovem mnenju namreč ni vzdržen.

Slednje je bilo načeloma rešeno že junija z dogovorom o vzpostavitvi posebne delovne skupine, ki bo preučila možnosti za priliv lastnih prihodkov unije, a manjkale so še konkretne zaveze. Zdaj je dogovorjeno, da bo skupina zaživela v kratkem in da bo prve ugotovitve predstavila do konca prihodnjega leta.

Minuli teden je bil nato dosežen še zadnji potreben kompromis - države članice so pristale, da bodo pokrile 3,9-milijardno luknjo, ki je še zevala v letošnjem proračunu. Dogovorjeno je bilo tudi, kako bo zagotovljenih 400,5 milijona evrov za evropski solidarnostni sklad v pomoč Nemčiji, Avstriji in Češki pri soočanju s posledicami letošnjih poplav ter Romuniji pri soočanju s posledicami suše.

Evropski parlament je po načelu, da “nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno”, še vztrajal, da mora biti pred dokončno potrditvijo večletnega finančnega okvira v celoti dogovorjena zakonska osnova za vrsto programov EU, ki se bodo iz tega okvira financirali.

Med dosjeji, potrjevanje katerih je bilo tesno povezano z večletnim proračunom, so skupna kmetijska ter regionalna in kohezijska politika EU, programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, instrument za povezovanje Evrope (IPE), Obzorje 2020, LIFE in drugi. Po današnji zeleni luči proračunu 2014-2020 se tako začenja še prižiganje zelene luči zanje, če se seveda ne bo kje zapletlo.

STA