Stroka se drži za glavo
Prehitro, brezglavo, brez premisleka in predhodnih analiz - takšni so najmilejši komentarji na predlog intervencijskega zakona, ki so ga napisali na ministrstvu za javno upravo. Varčevalni ukrepi, ki so še “delovno gradivo”, saj še niso bili usklajeni ne na vladi ne z občinami, predvidevajo tudi, da javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine, in imajo 15 zaposlenih ali manj, z novim letom ne bodo več pravne osebe. Tak ukrep bi prizadel večino primorskih kulturnih domov, muzejev, galerij, knjižnic in športnih zavodov.
Če bo predlagan ukrep sprejet, bodo javni zavodi, ki ne bodo več imeli statusa pravne osebe, delovali kot režijski obrati znotraj občinske uprave. Kritike na račun načrtovanega ukrepa kar dežujejo, tako iz občin kot iz zavodov. Opozarjajo, da število zaposlenih ne more biti pravi kriterij in da bodo posledice škodljive tako za občine kot za državo. Nekateri menijo, da tudi prihranka na ta račun ne bo, stroka pa se drži za glavo.
Franco Juri: Varčnost se vrača kot bumerang
“To je neoliberalna šok terapija,” pravi Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. V njem je 13 zaposlenih, ustanovili pa so ga pred 60 leti z namenom vzpostavljanja pomorske identitete Slovenije. “Iz predloga je razbrati, da bi upravljanje in premoženje prešla v roke nepooblaščenih oseb, s kulturno dediščino pa bi upravljali občinski uradniki,” je kritičen. Tudi finančne posledice bi bile negativne: “Pooblaščeni muzeji bi izgubili možnost državnega sofinanciranja, to bi padlo na pleča občin, ki bi bile prisiljene še dodatno racionalizirati delovanje zavodov, sledilo bi zapiranje muzejev, galerij ... Občina verjetno ne bi obdržala vseh strokovnih delavcev. Ker smo bili v muzeju varčni in nismo zaposlovali, se nam zdaj to vrača kot bumerang.” Pomorski muzej v prihodnjem letu pričakuje skoraj 90.000 evrov iz naslova projektov. “Če bi muzej kot pravno osebo ukinili, bi bil ta denar izgubljen,” opozarja Juri. Vse to je zapisal tudi v pismu predsedniku vlade Miru Cerarju. O združevanju javnih zavodov pa meni, da bi lahko bilo “do določene mere racionalno”, a najprej bi morali pripraviti analize, kar pa v enem mesecu ni izvedljivo. Potrebovali bi vsaj eno leto, ocenjuje Juri.
Katja Pegan: Mali javni zavodi - zgled gospodarnosti
Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, kjer imajo 16 zaposlenih, pravi, da je število zaposlenih popolnoma neprimeren kriterij: “Imajo veliko drugih možnosti, po katerih lahko presojajo delo manjših javnih zavodov, kot so: število prebivalcev ali občinstva na zaposlenega, višino lastnega dohodka, cilje, ki jih ima zavod v svojem okolju in ali jih dosega ... Ukinjanje javnih zavodov ni nikakor povezano z oživljanjem gospodarstva. Če bi koga res zanimalo, kako se ravna gospodarno, bi morali pogledati prav male zavode in vse, kar ustvarijo. Mogoče bi v njih prepoznali model, po katerem se je treba ravnati, ne pa da jih ukinjajo.” V novih ukrepih moramo po njenem mnenju prepoznati veliko nevarnost: ljudi bi po vsem, kar so jim že vzeli, osiromašili še za spomin in jezik: “Mislim, da bomo Primorci še posebej obglavljeni, ker večina javnih zavodov sodi v okvire predloga, in se bo zato res zgodil genocid Primorske. Vlada se je torej odločila, da obrobja ne potrebuje, kar je najbolj perverzno od vsega. Nižanje standardov bo šlo tako daleč, da bomo na koncu lahko veseli in hvaležni, ker nam bodo omogočili pismenost.”
Pavla Jarc: Rušenje sistema, ki deluje
V Kulturnem domu Nova Gorica imajo 11 redno zaposlenih. Direktorica Pavla Jarc pravi, da se s predlogom ministrstva za javno upravo ne strinja. “Sprejetje te spremembe v zakonu pomeni ukinitev večine kulturnih domov po Sloveniji. Nesporno dejstvo je, da bi kakršenkoli ukrep, ki bi prinesel ukinjanje kulturnih domov po Sloveniji, pomenil enostransko rušenje strokovno utemeljenega in dobro delujočega sistema posredovanja kulturnih dobrin, ki ima vsestransko merljive pozitivne rezultate … Lokalna skupnost, ki je javni zavod ustanovila, mora zato od vlade oziroma ministrstva za javno upravo zahtevati in pričakovati, da ta člen nemudoma umakne, saj ne temelji na strokovnih utemeljitvah in ne upošteva vloge in pomena javnega zavoda ne samo za lokalno skupnost, ampak tudi ne za širšo regijo. Kot mi je znano, je tudi občina že izrazila svoje nestrinjanje z omenjeno spremembo v zakonu, protestno izjavo je na ministrstvo za javno upravo poslal tudi KUDUS - združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije, katere član je tudi Kulturni dom Nova Gorica.” Po oceni Jarčeve bi kakršnokoli ukinjanje javnemu zavodu s tako dolgo tradicijo, bogatimi strokovnimi referencami, ugledom in prepoznavno identiteto v slovenskem in mednarodnem prostoru, kot jo ima novogoriški Kulturni dom, pomenilo velik korak nazaj.
Ivana Leskovec: Neznosna birokratizacija
Direktorica Mestnega Muzeja Idrija Ivana Leskovec meni, da gre že dolgo za gole številke, neznosno birokratizacijo, brez zavedanja, kaj majhni javni zavodi pomenijo za življenje, delo in prihodnost lokalnega okolja. “Naloga našega muzeja je skrb za Unescovo dediščino Idrije in živega srebra. Čeprav nas je premalo, to nalogo opravljamo dobro.” Verjame, da bo do delnega združevanja prišlo, a poudarja, da mora biti utemeljeno. “Mi se, denimo, vidimo skupaj z državnim zavodom za idrijsko Unescovo dediščino. Sedaj pa gre samo za to, da bi imeli kakšno tajnico, računovodja ali direktorja manj. A kako naj, denimo v Idriji, ob morebitni združitvi knjižnice in muzeja, knjižničar skrbi za dediščino in muzealec za knjižnico? Obe dejavnosti pa sta ključni za občino. Mislim, da do ukinjanja ne bo prišlo.”
Janko Humar: Proti zdravi pameti
Direktor LTO Bovec Janko Humar kritično komentira: “V ta žakelj ukinjanja pademo vsi razen velikih ljubljanskih zavodov. Predlog interventnega zakona je skregan z zdravo pametjo in ustavo, saj država ne more nepooblaščeno posegati v pristojnosti občin. Gre za nadaljevanje zgodbe o ukinjanju davčnih uradov.” Kot pravi, bi razumel in tudi soglašal z ukrepi, ki bi pospeševali učinkovitost, združevanje. “Toda upoštevati zgolj kriterij števila zaposlenih in ne tega, koliko delajo, kakšne rezultate imajo, kako so finančno učinkoviti, koliko pridobijo lastnih prihodkov, to je neskončno neumno.” Niti približno si ne predstavlja, kako so si zamislili uveljavitev zakona s 1. januarjem. “Če bo tako, bomo vsi zaposleni na cesti. Kaj bo pa z dejavnostjo? Občine nas tudi ne morejo vzeti v službo zaradi prepovedi zaposlovanja.”
Magdalena Svetina Terčon: Korak nazaj
Direktorica Kosovelove knjižnice Sežana Magdalena Svetina Terčon opozarja, da knjižnica že zdaj izvaja knjižnično dejavnost v štirih občinah in je zato povezovanje z drugim zavodom ali prehod pod občino dejansko nemogoče, težavno bi bilo tudi regionalno povezovanje z drugo knjižnico. “Smo ena od 58 splošnih knjižnic, ki so povezane v mrežo knjižnic - zlasti kar zadeva strokovnost, finančno pa so povsem samostojne. Za tako organiziranost smo si prizadevali več časa in bi morala služiti kot zgled,” pravi in doda: “Povezovanje različnih zavodov v okviru občin bi pomenilo za knjižnice precejšen korak nazaj in to možnost dopušča Zakon o knjižničarstvu le v primeru, ko so druge dejavnosti organizacijske enote knjižnice.”
Novinarji PN
