Strokovnjak: Psihološki testi pilotov načeloma le na začetku

LJUBLJANA > Kot še pravi Sandi Slodej, v pilotsko kabino ni mogoče vdreti, če ti nekdo v njej to preprečuje.

Po besedah Slodeja se psihološko preverjanje izvaja na dveh ravneh. Najprej pri pridobivanju osnovne licence linijskega pilota, kar je opredeljeno z uredbo EU, ko se poleg ostalih opravi tudi test osebnosti. Ta naj bi pokazal, ali ima oseba kakršnekoli psihične motnje oziroma težave, ki bi lahko vplivale na opravljanje dela pilota.

Drug sklop preverjanja sledi pri zaposlitvi pri nekemu letalskemu prevozniku. To velja za vse, saj k psihološkemu preverjanju pri zaposlovanju novih pilotov prevoznike obvezuje uredba EU.

Komunikacija med zaposlenimi

Potem ko je pilot enkrat zaposlen in dela, pa psihološka testiranja načeloma niso več predvidena. Obstajajo pa zdravniški pregledi, katerih del je tudi pogovor z odgovornim zdravnikom, in če zdravnik skozi pogovor ugotovi, da bi oseba lahko imela psihične težave, lahko odredi psihološki test, je povedal Slodej.

Izpostavil je še, da je pri odkrivanju morebitnih psihičnih težav zelo pomembna komunikacija med zaposlenimi v družbi, še posebej v fazi šolanja, ko je pilot “v stalni komunikaciji s kapitani, kapitani inštruktorji in ostalim osebjem”. “Če bi kdo imel težave, bi mi to opazili že skozi njegovo vsakodnevno obnašanje na delovnem mestu. Imamo toliko izkušenj, da bi videli, da je nekaj narobe,” je dejal.

Kako visoki so standardi preverjanja in izbiranja pilotov pri drugih družbah, kot sta Lufthansa ali Germanwings, in ali so se ti morda v zadnjih letih s krepitvijo tako imenovanih nizkocenovnikov zniževali, sogovornik ni mogel reči. Je pa zatrdil, da so pri Adrii Airways “vedno isti, že leta in leta”.

Vrata kabine so zelo ojačana

Nemška tiskovna agencija dpa je sicer danes ob navajanju poznavalcev poročala, da so varnostni standardi na tem področju pri Lufthansi “zelo visoki”. Prvi mož te največje evropske letalske družbe Carsten Spohr pa je na današnji novinarski konferenci zatrdil, da so piloti hčerinskega Germanwingsa deležni enakega urjenja kot piloti Lufthanse.

Ob današnjem razkritju, da naj bi letalo Germanwingsa s 150 ljudmi na krovu v torek namerno strmoglavil kopilot, potem ko je pilota in vso ostalo osebje zaklenil iz pilotske kabine, se odpira vprašanje, kakšen točno je sistem vstopanja v pilotsko kabino.

Kot je povedal Slodej, je v kabino nemogoče vstopiti, če ti nekdo od znotraj tega ne dovoli, kar je označil kot “mogoče pomanjkljivost celotnega sistema”.

Vrata kabine so zelo ojačana, tako da vanjo na silo ni mogoče vdreti. Lahko pa seveda vanjo vstopi vsak, ki mu to dovoli oseba v kabini. Za primere, ko bi se osebi v kabini kaj zgodilo, če bi se na primer onesvestila, obstaja možnost, da člani posadke vanjo vstopijo tudi brez dovoljenja od znotraj, in sicer z uporabo posebne varnostne kode. A če jim oseba v kabini to namerno preprečuje in kabino zaklepa, tudi to ni mogoče, je pojasnil.

Več podobnih primerov

Mediji že navajajo tudi podobne primere, kot je tokratni, ko naj bi nesrečo namerno zakrivil pilot ali kopilot, čeprav to nikoli ni bilo nedvoumno potrjeno. Britanski BBC tako piše o treh incidentih. 29. novembra 2013 se je v Namibiji tragično končal let med Mozambikom in Angolo. Umrlo je 33 ljudi, za nesrečo pa naj bi po prvih ugotovitvah “poskrbel” sam pilot, potem ko je kopilot zapustil kabino.

31. oktobra 1999 se je boeing 767 prevoznika EgyptAir kmalu po vzletu v New Yorku začel hitro spuščati. Letalo je padalo pol ure, umrlo je 217 ljudi. Preiskava sicer ni mogla dokončno potrditi, da je bil za strmoglavljenje kriv kopilot.

19. decembra 1997 je bilo ubitih več kot sto ljudi, ko je strmoglavil boeing 737 na poti iz Indonezije v Singapur. Sum, da je letalo namerno strmoglavil, je padel na pilota, ki naj bi trpel zaradi “več z delom povezanih težav”, piše BBC.

STA