Stroški škode precej večji kot stroški investicij

LJUBLJANA > V Sloveniji je voda izjemna konkurenčna prednost, ki pa jo spreminjamo v eno temeljnih razvojnih blokad, je opozoril Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete.

Društvo vodarjev Slovenije je v sodelovanju z več zainteresiranimi društvi in združenji danes pripravilo javno razpravo o poplavah in problematiki upravljanja voda. Sogovorniki so z različnih zornih kotov osvetlili zlasti problematiko pomanjkljivega preprečevanja vzrokov za škodo, ki jo povzročajo tovrstne naravne nesreče.

Pozivi k preventivi

Posvet, ki je poleg strokovnjakov in predstavnikov društev privabil tudi številne občane, je minil v znamenju pozivov k preventivnih ukrepom oziroma k izboljšanju protipoplavne varnosti. Investicija v to bi se po mnenju sogovornikov obrestovala tudi v smislu nižjih stroškov odpravljanja posledic prihodnjih poplav.

Gregor Vertačnik iz Slovenskega meteorološkega društva je spregovoril o pogostih vremenskih ekstremih. Med drugim je pojasnil, da je močnejši hidrološki cikel tudi posledica toplejšega ozračja. Za eno stopinjo toplejši zrak namreč lahko nosi za osem odstotkov več vodne pare, obenem pa povzroča povečano izhlapevanje vode iz oceanov.

Nekdanji minister za okolje in prostor Pavel Gantar je opozoril, da se nam v času poplav vedno dogaja enako, saj odgovornost za njihove posledice vedno zvračamo na divjanje narave. Vendar pa bi se po njegovih besedah morali zavedati, da poplave niso samo naraven pojav, ampak tudi družbeno dejstvo. Če jih že ne moremo preprečiti, se jim lahko vsaj skušamo prilagoditi, je pojasnil.

Voda, naravno bogastvo

Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete je poudaril, da je v Sloveniji voda izjemen naravni kapital in konkurenčna prednost, ki pa jo “zaradi lastne nesposobnosti spreminjamo v eno temeljnih razvojnih blokad”. Z ekonomskega vidika je po njegovem popolnoma jasno, da stroški škode po poplavah daleč presegajo potencialne stroške investicije v protipoplavno varnost.

Izpostavil je, da je temeljni problem politične narave. Dokler ne bo jasne politične odgovornosti in razvojne prioritete, da je problem poplavne varnosti treba rešiti, iz teh razmer ni izhoda. Luka Štravs z ministrstva za okolje in prostor se je strinjal, da bo državna uprava očitno morala prioritete spremeniti tudi v luči financiranja protipoplavnih ukrepov.

STA

Posvet, ki je poleg strokovnjakov in predstavnikov društev privabil tudi številne občane, je minil v znamenju pozivov k preventivnih ukrepom oziroma k izboljšanju protipoplavne varnostiSTA