Štrukelj: Kmalu bi lahko dobili tudi cepivo družbe Johnson & Johnson

LJUBLJANA > Cepivo Johnson & Johnson je vektorsko cepivo, podobno cepivom Sputnik V. in AstreZeneci. V klinične študije je bilo vključenih kar 44.000 udeležencev, in sicer v Evropi, ZDA, Braziliji in Južni Afriki. V ZDA se je izkazal kot 72-odstotno učinkovit, kar je primerljivo z AstraZeneco, v Južni Afriki in Braziliji pa 57-dostono in 69- odstotno. V kliničnih študijah v teh dveh državah so že bili tudi mutirani tipi novega koronavirusa, zato je učinkovitost tam nekoliko manjša.

Evropska agencija za zdravila pa že pregleduje tudi cepivo CureVac nemške družbe, ki je podobno cepivom Pfizer in Moderna. Gre za tekoči pregled, kar pomeni, da evropska agencija za zdravila sproti pregleduje dokumentacijo.

V zvezi z vprašanjem, zakaj EU ne uvozi ruskega cepiva Sputnik V je Štrukelj povedal, da je 4. marca Ema prejela del dokumentacije ta tekoči pregled, ni pa še dobila celotne dokumentacije. Proizvajalec je obljubil, da jo bo dostavil, ko bo zbrana.

Ema pregleduje tudi prvo cepivo iz ZDA, ki ne temelji na novih DNA in RNA tehnologijah, ampak na vnosu antigena, sintezno narejenega peptida, ki oponaša del strukturnega površinskega antigena virusa. Cepivo izdeluje družba Novavax. Evropska agencija je za pozvala tudi dve kitajski družbi, ki izdelujeta cepivi sinovac in sinopharm. Pregleduje pa se tudi zdravila, ki jih je prejel tudi nekdanji predsednik ZDA Donald Trump.

Štrukelj je govoril tudi o dogodku v Avstriji, kjer so prekinili cepljenje s serijo cepiva AstraZeneca, potem ko je po cepljenju ena oseba umrla, pri drugi pa se je pojavila pljučna embolija. Ali obstaja vzročna povezava, strokovnjaki še raziskujejo, je pa Štrukelj dejal, da je bilo od približno 80 milijonov cepljenih s tem cepivom do sedaj prijavljenih zelo malo resnih neželenih učinkov, le nekaj deset. Pri tem pa motnje strjevanja krvi niso navedene kot možen neželeni učinek cepiva.

Štruklju se zdi praktično nemogoče, da bi prišlo do napake pri proizvodnji serije, saj je v teh obratih zelo visoka raven internega preverjanja cepiva, preden gre na trg. Glede na izkušnje, ki jih imamo, ne more biti take razlike v seriji. Še posebej zato, ker je bilo cepljenih že 37.000 posameznikov in ni prišlo do neželenih učinkov. Pravi, da na podlagi dosedanjih izkušenj s cepivi ne more priti do večjih odstopanj med različnimi serijami istega cepiva. Teoretično bi lahko prišlo do odstopanj med različnimi serijami, če bi bila nepravilno shranjena, ali pa če bi prišlo v proizvodnji do nepredvidenih zapletov, a imajo farmacevtske družbe vgrajeno notranje testiranje posameznih serij, kar pomeni, da morajo vse serije pred sprostitvijo na trg testirati in morajo ustrezati karakteristikam.