Štrukelj: “Takoj, ko bodo razglasili, da je neko cepivo varno, se bom cepil”

LJUBLJANA > Je pa, kot je Borut Štrukelj povedal na novinarski konferenci, šest začasno odobrenih cepiv s strani nacionalnih agencij, in sicer dve v Rusiji (ki je v fazi odobritve še tretjega cepiva) in štiri na Kitajskem. Cepiva so ponudili v uporabo tudi v Združene arabske emirate, Argentino in Katar. Ni znano, ali so učinkovita in varna, saj so tako v Rusiji kot na Kitajskem preskočili tretjo fazo kliničnega testiranja.

RNA in DNA cepiva se kažejo kot učinkovitejša od tradicionalnih

Po Štrukljevih besedah strokovnjaki razvijajo štiri tipe cepiv. Dva sta tradicionalna, pri čemer uporabijo oslabljen virus, ki ga vbrizgajo v organizem, ali pa rekombinantno tehnologijo DNA, kjer pripravijo le virusne delce, ki nimajo stika z virusom. Takšna cepiva so že na voljo, denimo za hepatitis B in ošpice, potrebujejo pa zelo dolgo fazo razvoja.

Druga dva tipa cepiva pa razvijajo z novimi tehnologijami, ki jih še nismo uporabili v človeštvu. Pri tako imenovanih genskih skupinah cepiv uporabijo zapis, dednino virusa, ki je bila znana že januarja oziroma februarja lani. Na osnovi tega lahko farmacevtske družbe ustvarijo površinski antigen virusa, tako imenovani S protein, s katerim se virus pripne na človeško celico. Ta cepiva kažejo na bolj verjetno obrambo organizma kot velja za klasična cepiva. Raziskovalci spoznavajo namreč, da sprožajo tako tvorbo protiteles kot aktivacijo celičnega imunskega odziva, kar je še dodatna pomoč.

Neodvisni strokovnjaki pregledujejo varnost, kakovost in učinkovitost cepiv

Štrukelj hitrost razvoja cepiv pojasnjuje z dejstvom, da družbe pri tem nimajo stika z virusom. Poleg tega se znanje o razvoju novih cepiv ni začelo s covidom-19, ampak že z ebolo in ziko. Tudi ekonomski vložek držav in zasebnih skladov je enormen, tako da je v razvoj lahko vključenih več raziskovalcev. Na koncu še regulatorni organi skrajšujejo postopek registracije cepiv.

Kljub slednjemu Štrukelj, ki je več let deloval kot strokovnjak za biološka zdravila na Evropski agenciji za zdravila, močno verjame v sistem varnosti in učinkovitosti cepiv. Evropska agencija za zdravila ima po njegovih besedah več skupin neodvisnih strokovnjakov, ki pregledujejo varnost, kakovost in učinkovitost cepiv, pri čemer ne smejo imeti stika s farmacevtskimi družbami. “Takoj, ko bodo razglasili, da je neko cepivo varno, se bom cepil,” je napovedal. Trenutno so v fazi evalvacije na agenciji tri cepiva, in sicer cepiva AstraZenece, Moderne in pa Pfizerja, je dejal.

Manj neželenih stranskih učinkov

Nove tehnologije omogočajo hitro spreminjanje cepiva, tudi v enem dnevu, kar je dobrodošlo ob mutacijah virusa. Poudaril je, da “DNA in RNA cepiva izkazujejo manj neželenih učinkov od tradicionalnih cepiv”, ob čemer se je skliceval na testiranja na okrog 40.000 prostovoljcih. Kot pravi, se po cepljenju lahko pojavijo zelo majhna bolečina na mestu vboda, glavobol in rahlo povišana temperatura. Vsi učinki cepiva, na primer rdečina in bolečina na mestu vnosa cepiva, niso neželeni, saj je to pokazatelj imunskega odziva. “S temi cepivi se ne dotikamo človeškega genoma, pride v celico, ne preide v jedro,” je dodal.

Razvoj zdravil je počasnejši

Štrukelj ocenjuje, da bo cepivo v Sloveniji na voljo v prvih treh mesecih prihodnjega leta. “Tudi ko bo na voljo, bomo morali še naprej upoštevati pravila za zmanjševanje širjenja okužb,” je napovedal.

Glede zdravil za novi koronavirus pa je dejal, da za njihov razvoj doslej ni bilo dovolj časa. Virus namreč za svoje razmnoževanje uporablja mehanizme gostitelja, v tem primeru človeka, to pa otežuje razvoj varnega zdravila. “Konec 2021 naj bi šla prva zdravila v registracijo,” pričakuje.