Študentsko delo dobro za iskanje prve zaposlitve
Študentsko delo pozitivno vpliva na iskanje prve zaposlitve študentov po končanem študiju, je pokazala raziskava, ki jo je opravila agencija Ninamedia. Kot je poudaril Tomo Pavlič iz Strokovnega interesnega združenja agencij za posredovanje začasnih del, se morajo študentje tega zavedati in za svojo karierno pot sami skrbeti že med študijem.
LJUBLJANA> Kot je na novinarski konferenci dejala Tadeja Košak iz Ninamedie, se je med 700 anketiranimi nekdanjimi študenti, ki se delali preko študentskega servisa, več kot polovica po diplomi zaposlila v katerem izmed podjetij, kjer so opravljali študentska dela. Dobra četrtina se je zaposlila v drugem podjetju, skoraj pet odstotkov se je samozaposlilo, dobra desetina pa je še nezaposlenih.
Takoj po študiju se zaposli več kot polovica študentov
Med zaposlenimi se je 62,5 odstotka anketiranih zaposlilo takoj po končanem študiju, dobra četrtina pa je na zaposlitev čakala do šest mesecev.
Med anketiranci je najdaljša doba čakanja na prvo zaposlitev 36 mesecev, v povprečju so prvo zaposlitev iskali dobra dva meseca. Kot za primerjavo navaja Košakova, so po podatkih zavoda za zaposlovanje od januarja do septembra letos mladi, ki so zaključili šesto stopnjo izobrazbe, na prvo zaposlitev čakali 6,9 meseca, tisti, ki so zaključili sedmo stopnjo, pa 4,6 meseca.
Med nezaposlenimi še vedno 41 odstotkov diplomirancev
Med še nezaposlenimi skoraj 44 odstotkov študija še ni končalo, dobrih 41 odstotkov pa ni našlo ustrezne zaposlitve. Nekateri še nadaljujejo študij na višji stopnji, so na porodniški ali so našli druge rešitve oziroma službe sploh ne iščejo.
Študentsko delo ocenili kot koristno
Dve tretjini anketirancev sta dejali, da je študentsko delo koristilo pri iskanju zaposlitve, skoraj 80 odstotkov je preko študentskega servisa opravljalo tudi strokovna ali zahtevnejša dela. 70 odstotkov anketiranih je prepričanih, da jim je študentsko delo pomagalo pri spoznavanju trga dela in podjetij, prav tako dve tretjini ocenjujeta, da jim je študentsko delo pomagalo pri spoznavanju lastnih potencialov in določanju poklicnih ciljev.
Minusi novega zakon o študentskem delu
Kot poudarja Tomo Pavlič, je prehod študentov v redno zaposlitev - še posebej, če v zadnjih letih študija opravljajo bolj zahtevna, strokovnejša dela - mnogo lažji, kot če izkušnje študentskega dela nimajo.
Predlog zakona o malem delu, ki je v parlamentu in ki spreminja sedanji sistem študentskega dela, po Pavličevem mnenju izničuje možnost opravljanja zahtevnejših in strokovnih del. Omejitev 720 ur dela na leto za posameznika naravo začasnih del spremeni, zahtevnejših del namreč ni več mogoče opravljati, saj ni časa za usposabljanje in uvajanje, je pojasnil.
STA