Suša čebelam odvzela vso hrano

PRIMORSKA > Vročina sama čebelam ne škoduje, je pa suša povsem izsušila gozdove in čebele ne najdejo niti bilke, ki bi dala kaj nektarja. “Tako čebelam ne uspe zagotoviti sveže hrane niti za svojo dnevno prehrano. Matica se temu prilagaja, takoj ko začuti, da je dotok sveže hrane upadel, preneha zalegati in varuje svojo družino. Stare čebele odmrejo, novih pa ni in čebelja družina se krči,” čebelje prilagajanje naravi opisuje Ivan Atelšek, ki se s čebelarjenjem ukvarja že 45 let. V panju mora biti od 35-40.000 čebel, da lahko zagotovijo reprodukcijo. “Če jih ni, čebelja družina ne more prezimiti. Tudi če se bodo razmere v naravi izboljšale, vseeno ne bo dovolj delavk, da bi nabirale nektar,” razlaga. “Tako je to, čebele živijo svoje življenje brez vpliva človeka. Prav nič ne moremo pomagati pri tem. Lahko samo poskrbimo, da bodo družine pravočasno nahranjene, da bodo šle v dobri kondiciji v zimo, in upamo, da bo prihodnjo sezono boljše,” dodaja.

Čebelarji so do zdaj večino medu že pobrali. Pomisleki, da bi se tam, kjer je v panju v teh vročih dneh vendarle ostalo kaj malega medu, ta pregrel, so odveč. “Med v panju ni ogrožen. Čebele vzdržujejo temperaturo do 37 stopinj Celzija. Prinašajo vodo in ventilirajo notranjost panja ter s tem znižujejo temperaturo,” pravi.

To je ena najslabših čebelarskih sezon v več kot 35 letih, proizvodnja se je več kot prepolovila na skupaj 10.000 ton medu, ocenjujejo tudi v Italiji. Dva kozarčka medu od treh tako na italijanski trg že prihajata iz tujine. Tretjina tujega medu v Italijo prihaja z Madžarske, približno desetina pa s Kitajske, ocenjujejo v njihovem združenju kmetijskih proizvajalcev Coldiretti.

Zaradi pomanjkanja domačega medu je pričakovati, da bo na slovenski trg prišlo več medu iz drugih držav. “O kakovosti uvoženega medu seveda ne morem soditi. Gotovo pa med iz industrijskih rastlin niti slučajno ni enak našemu, v naravi pridobljenemu,” pravi Atelšek.

KATJA GLEŠČIČ

Čebele iščejo hrano.Leo Caharija