Šušteršič v DZ opozoril na razbremenitev podjetnikov

LJUBLJANA> Osebe, ki opravljajo dejavnost in letno ne ustvarijo več kot 50.000 evrov prihodkov, se bodo lahko po predlogu prostovoljno vključile v sistem pavšalne obdavčitve, je pojasnil Janez Šušteršič. To pomeni, da bi dohodke izračunali v višini 70 odstotkov priznanih stroškov, s tem pa ne bi bilo več administriranja in bi bila tako ugotovljena davčna obveznost dokončna. Davčna stopnja bi znašala 20 odstotkov in torej ne bi več veljala progresivna lestvica.

SD kritičen do novele zakona o dohodnini

Zaradi tega se bodo proračunski prihodki zmanjšali za približno 3,5 milijona evrov, a si vlada obeta dodatnih proračunskih prilivov med drugim od prepolovitve posebne osebne olajšave od študentskega dela, odprave posebne osebne olajšave od dohodkov čezmejnih delovnih migrantov ter uvedbe cedularne obdavčitve prihodkov od najemnin. Glede najemnin je Šušteršič pojasnil, da gre za še zadnje dohodke iz kapitala, ki niso obdavčeni cedularno, torej z dokončnim davkom - ta se bo z letom 2013 zvišal na 25 odstotkov.

Splošno obravnavo predloga novele zakona so predlagali v SD, kjer menijo, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo in utegne predstavljati celo korak nazaj. Kot je dejal Matevž Frangež, se še posebej ne strinjajo s cedularno obdavčitvijo oddaje stanovanj v najem, kajti ti prihodki bi morali biti obdavčeni progresivno. Tako pa se lastnike večjega števila stanovanj davčno razbremenjuje, je dejal. Prav tako je nasprotoval znižanju normiranih stroškov s 40 na 10 odstotkov.

Novosti pri obdavčitvi najemnin

Takšna obdavčitev spodbuja oddajanje nepremičnin v najem s strani posameznikov, ki imajo neuporabljene nepremičnine, pa je s predlagano rešitvijo soglašala Patricija Šulin (SDS). Posredno bo to najemodajalce spodbujalo tudi k prostovoljnemu napovedovanju teh dohodkov, je dodala. Mlade silimo v nakup stanovanj, namesto da bi spodbujali najem, se s predlogom ni strinjal Srečko Meh (SD).

V DL bodo predlog novele zakona podprli, saj po besedah Bojana Starmana prinaša izboljšanje pogojev delovanja fizičnih oseb, ki ustvarjajo svoje dohodke z neko dejavnostjo. Glede poenostavitve poslovanja malih podjetnikov je menil, da bi morala iti tako daleč, da ne bi bilo treba voditi nobenih knjig.

Razbremenitev podjetnikov

Tudi Janez Ribič (SLS) je bil predlogu novele zakona naklonjen z besedami, da prinaša dodatno administrativno razbremenitev podjetnikov. Se pa mu zdi zvišanje praga za pavšalno obdavčitev z veljavnih 42.000 evrov na 50.000 prenizka, prej gre za uskladitev z inflacijo kot pa za neko bistveno spremembo.

Tudi v opozicijski PS, kjer se jim zdi predlog po besedah Alojzija Potočnika z nekaterimi dopolnitvami primeren za nadaljnjo obravnavo, ocenjujejo novi prag za pavšalno obdavčitev kot prenizek. “Pogoje za vstop v pavšalno obdavčitev je treba spremeniti navzgor, in to brez nepotrebnih predsodkov,” je dejal.

Spremembe pri študentskem delu

Glede znižanja posebne osebne olajšave od študentskega dela je Ribič razkril, da so jo sprva nameravali popolnoma ukiniti, a nazadnje so se v koaliciji kljub krizi odločili, da jo le prepolovijo. “Tako bo delo študentov še vedno omogočeno oziroma bo imelo posebno davčno obravnavo, vendar ne več v tako velikem obsegu kot do zdaj,” je dejal. V položaju, ko se marsikatere druge ugodnosti znižujejo, je takšne olajšave težko zagovarjati, je pred tem pojasnil minister Šušteršič.

V poslanski skupini Desus po besedah Marije Plevčak pričakujejo, da bodo predlagane spremembe prispevale k višji gospodarski rasti, spodbujanju investiranja v raziskave in razvoj ter ustvarjanju novih delovnih mest in s tem tudi zaposlovanja. S predlogom se je strinjal tudi Jožef Horvat (NSi), saj podpirajo vse zakonske rešitve, ki pripomorejo k spodbujanju gospodarske aktivnosti in uravnoteženju javnih financ.

V nadaljevanju seje ima DZ na dnevnem redu še predlog zakona o davku na finančne storitve in predlog novele zakona o davku na dodano vrednost.

STA