Šušteršič za dokapitalizacijo NLB brez javnega denarja

LJUBLJANA> Kdo so potencialni vlagatelji, minister Janez Šušteršič sicer ni želel razkriti, je pa napovedal, da bo država hkrati z dogovorom o dokapitalizaciji poskušala doseči tudi dogovor o bodočih vodilnih osebah v banki.

“Cilj vlade je storiti vse, kar je mogoče, da bi zagotovili dokapitalizacijo NLB brez neposredne udeležbe proračuna,” je danes znova poudaril Šušteršič. Ob tem je spomnil, da je v luči zahtev evropskih regulatorjev dokapitalizacija nujna, velja pa ocena, po kateri bi NLB potrebovala okoli 400 milijonov evrov svežega denarja.

Ohranili bodo 25-odstotni lastniški delež

Glede interesa vlagateljev je poudaril, da gre zgolj za interes, potencial, ki pa še ne pomeni dogovora. “Storiti moramo korake, da do teh dogovorov pride.” Po potrebi bo vlada za dosego tega cilja tudi spremenila strategijo upravljanja z državnim deležem v NLB. “Preverili bomo, ali je v tej strategiji karkoli potrebno spremeniti, da bi ta proces dokapitalizacije s strani zasebnih vlagateljev lahko nemoteno potekal. Če bodo kakšne spremembe potrebne, jih bomo predlagali,” je poudaril.

Ob tem bo vlada vztrajala pri zavezi iz koalicijske pogodbe, da država v NLB ohrani vsaj 25-odstotni lastniški delež in eno delnico. “To ne pomeni, da bomo nujno v prvem koraku znižali lastništvo na ta delež. To ni cilj, je omejitev,” je poudaril Šušteršič. Če bo po dokapitalizaciji delež države še vedno višji od omenjenega, to ni problem, pravi finančni minister.

NLB za kreditiranje gospodarstva

NLB pri tem po besedah Šušteršiča mora ostati pomembna banka v Sloveniji, ki pa ima predvsem to funkcijo, da kot dobra poslovna banka kreditira gospodarstvo. “Takšna poslovna banka mora ostati samostojna pri svojih odločitvah, ne le izpostava ali podružnica neke druge banke. Prav tako pa ne sme ostati podružnica ali izpostava politike, vlade ali različnih interesov, ki so vanjo v preteklosti vstopali mimo gospodarskih interesov,” je poudaril.

O tem, kdo so omenjeni interesenti za dokapitalizacijo NLB, Šušteršič zaradi potrebe po diskretnosti danes sicer ni želel govoriti. Je pa poudaril, da so edine omejitve za vstop v lastništvo z državne strani zahteve, da so novi lastniki finančno sposobni vstopiti v banko in da imajo primerne kompetence za sodelovanje pri upravljanju banke. Če bi izpolnjevali te pogoje, Šušteršiča ne bi motili niti na primer kitajski vlagatelji.

Za kakovostno upravo

V imenu države se bo sicer z interesenti pogajala pogajalska skupina, ki jo morajo še sestaviti. V njej bodo predstavniki vseh, ki imajo odgovornost - Šušteršič je izpostavil ministra in ministrstvo za finance, pa tudi Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN).

Sicer pa Šušteršič pravi, da se bo v procesu pogajanj z zainteresiranimi partnerji potrebno dogovoriti tudi o ustrezni strukturi upravljanja, o načinu izbiranja nadzornega sveta in uprave, pa tudi o konkretnih ljudeh, ki bodo vodili banko. Šušteršič si tako želi, da bi v okviru pogajanj o dokapitalizaciji dosegli tudi soglasje o izbiri kakovostne uprave, ki bo imela “ne le mandat, ampak tudi zaupanje tistih, ki bodo sestavljali spremenjeno lastniško strukturo banke”.

Dokapitalizacija ne bo obremenila javnih financ

Od tistih, ki so v tej državi zadolženi za upravljanje z lastniškimi deleži države, bo vlada po besedah finančnega ministra pričakovala, da bodo delovali odgovorno, hitro in ažurno in s tem omogočili izpeljavo procesa dokapitalizacije. “Nihče nima pravice svoje odgovornosti za upravljanje državnih deležev uporabljati tako, da bi na koncu cena neodločanja ali nespametnih potez padla na državni proračun,” je poudaril in dodal, da bo vlada pričakovala sodelovanje vseh, zlasti pa AUKN.

Glede podrobnosti dokapitalizacije je Šušteršič v odgovoru na novinarsko vprašanje, ali se lahko ponovi scenarij NKBM, danes zagotovil, da breme ne bo padlo na tiste družbe, ki temu niso namenjene, kot so energetske. Glede cene pa je poudaril, da bo cena v funkciji pričakovanj, da bo dokapitalizacija dosežena in ne bo obremenila državnega proračuna. Takšna, kot je bila v preteklosti, ne bo mogla biti, je ocenil.

Prodaja stanovanj - transparentno

Dotaknil se je še vprašanja odprodaje deležev v podjetjih in nepremičnin, ki so v lasti NLB. Gre za vprašanje poslovne strategije banke, ki jo je vlada enkrat že potrdila, kasneje pa je bila banka pri izvrševanju te strategije ovirana, je poudaril Šušteršič. Sam je mnenja, da vlada v primeru posebnega gospodarskega in utemeljenega interesa lahko postavi določene pogoje glede prodaje teh deležev. A to mora to storiti enkrat in transparentno. Pogoji torej morajo biti znani vnaprej in ko so izpolnjeni, prodaja ne sme biti več ovirana, je še poudaril.

STA