Svetlik: prisiljeni bomo poseči v pokojnine

Slovenija
, posodobljeno:

Ustavno sodišče je odločilo, da državljani smejo na referendumu odločati o usodi pokojninske reforme. Sindikati so veseli, vladna stran pa verjame, da bo reforma po tej poti potrjena. Če ne bo, bo Slovenija izstopila s francosko-nemškega vlaka razvoja, je slikovit premier Borut Pahor.

Razglasitev odločbe ustavnega sodišča: Dušan Semolič in Ivan Svetlik
Razglasitev odločbe ustavnega sodišča: Dušan Semolič in Ivan Svetlik

LJUBLJANA> Ustavni sodniki so zeleno luč referendumu prižgali soglasno.

Drži, da bi vlada z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odpravila dve ugotovljeni neustavnosti sedanjega zakona, vendar bi se dalo te urediti le z novelo zakona, ne pa s pisanjem novega, ki obsega več kot 400 členov, ugotavlja ustavno sodišče.

Ustavni sodniki ne sodijo vnaprej

Državnemu zboru, ki je na ustavno sodišče naslovil zahtevo, naj presodi ali bi referendum lahko pripeljal do protiustavnih posledic, poleg tega ni uspelo dokazati, da nov pokojninski zakon že zdaj posega v pravico do socialne varnosti.

Tega, da je sedanji zakon že danes neustaven, ker ga v prihodnosti morda ne bo mogoče izvajati, pa varuhi ustave ne morejo reči. “Ustavno sodišče ne more odločati na podlagi demografskih in ekonomskih projekcij in kriterijev, ki jih tako vlada kot državni zbor utemeljeno upoštevata in na njihovi podlagi izvršujeta socialno-ekonomsko politiko,” je v utemeljitvi povedala ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat. Javnofinančna, ekonomska in demografska gibanja morajo imeti pred očmi zakonodajna in izvršilna veja oblasti, pa tudi predlagatelj referenduma in državljani, ki bodo odločali o tem vprašanju.

Podpisi že zbrani

Odločitev je razveselila sindikate. Ljudem je dana možnost odločanja, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. “Samo o pomembnih stvareh je prav, da se ljudje odločajo na referendumih,” meni. Pokojninsko reformo je ocenil kot posledico “piarovske vloge naše vlade do Sarkozyja in Merklove.” Vladi in državnemu zboru očita, da bo njuno iskanje podpore na ustavnem sodišču državljane stalo štiri milijone evrov. Če ne bi bilo ustavne presoje, bi bila namreč referenduma o malem delu in pokojninski reformi lahko razpisana na isti dan.

Sindikati so že zbrali potrebnih 40.000 podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma. Ker je bilo zbiranje podpisov zaradi ustavne presoje prekinjeno, bi zdaj lahko podpise zbirali še 28 dni. Tako dolgo ne bodo vztrajali, ker jim ni treba, vseeno pa Semolič napoveduje, da bodo ljudem, ki bi še radi prispevali svoj podpis, dali še za nekaj dni časa.

Naprej ali nazaj?

Predsednik vlade Borut Pahor pa se je po razglasitvi odločitve ustavnega sodišča takoj ozrl proti nemško-francoskemu vlaku. Ta se po njegovem lahko ustavi in Slovenijo odloži na postaji, kjer bo čakala toliko časa, dokler ne bo sprejela bistveno bolj surove pokojninske reforme. “Slovenija je zdaj med tistimi, ki gredo naprej. Če bo pokojninska reforma padla, bomo šli nazaj,” državljane k potrditvi reforme na referendumu nagovarja premier.

Minister za delo Ivan Svetlik v podporo pokojninski reformi vpleta tudi strahove, kaj bi se lahko zgodilo, če bi zakon na referendumu padel. “Če ne sprejmemo novega pokojninskega zakona, ne bo samo še naprej padala vsaka odmerjena pokojnina posamezniku, ampak bomo prisiljeni - ker bomo imeli dodatne finančne težave - celo poseči v obstoječe, že dodeljene pokojnine.”

JANA KREBELJ