Svetlik napovedal interni nadzor zaradi ekstremnih honorarjev

LJUBLJANA > Nekatere notranje slabosti, ki jih je izpostavil tudi Supervizor, pa bodo odpravili v najkrajšem možnem času, kar so sicer zapisali že v letnem programu dela.

Ivan Svetlik je na novinarski konferenci, ki so se je udeležili tudi dekani vseh 26 članic, pojasnil, da ljubljanska univerza zaposluje več kot 5600 oseb. Univerza se financira primarno iz javnih sredstev, pri čemer je glavni vir ministrstvo za izobraževanje. “To predstavlja temeljni steber našega financiranja. S tem bi morali zagotoviti financiranje izvajanja izobraževalnega procesa na prvi in drugi stopnji študija,” meni rektor.

A visokemu šolstvu, kot je opozoril, že četrto leto zapored padajo sredstva za izvajanje programov. V primerjavi z letom 2009 so se zmanjšala s skoraj 178 milijonov evrov na manj kot 160 milijonov evrov, torej za več kot deset odstotkov, v istem času pa je bil uveden dodatni, peti letnik študija, ki pomeni 20-odstotno razširitev programa, so opozorili na univerzi. Število zaposlenih pa so zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ morali zmanjšati za več kot 350.

Poleg proračunskega denarja imajo še dva vira sredstev

Za ohranitev kakovostnega študija so zato po Svetlikovih navedbah morali pridobivati dodatna neproračunska sredstva, ki jih je bilo samo lani 68 milijonov evrov. Po pojasnilih univerze so sredstva od šolnin izrednega in doktorskega študija v letu 2009 znašala nekaj več kot 20 milijonov evrov in v letu 2014, kljub upadanju, nekaj manj kot 11 milijonov evrov. Sredstva, pridobljena s svetovanjem in razvojno inovacijskimi projekti, so se v tem obdobju gibala med 56 in 66 milijoni evrov letno. In večina honorarjev, ki jih je nedavno razkrila aplikacija Komisije za preprečevanje korupcije Supervizor, je bila izplačana iz teh sredstev, je poudaril Svetlik.

Če bi delitev teh virov morali obravnavati enako kot proračunska, bi univerza morala po njegovih besedah ukiniti del svojih programov, še bolj skrčiti njihovo izvajanje in znižati kakovost ali pa pričakovati od zaposlenih, da bi to delo opravili brezplačno.

Svetlik je poudaril, da imajo poleg proračunskih sredstev še dva vira sredstev, in sicer od Javne agencije za raziskovalno dejavnost in Evropske unije. “Preko agencije dobivamo sredstva za financiranje tako imenovanih programskih skupin in projektov. Iz EU pa preko razpisov pridobivamo sredstva za izvajanje raziskovalnih projektov in tu za vsa ta sredstva velja izjemno huda konkurenca,” je poudaril in dodal, da bo nekdo dobil ta sredstva samo, če je izkazal velik znanstveni output oziroma znanje in reference.

Svetlik: Rrazkritje Supervizorja o visokih honorarjih v visokem šolstvu ni bilo zakonito

Da je zanimanje za evropske raziskovalne projekte veliko, pove podatek, da kot rektor podpisuje največ diplomskih listin, na drugem mestu pa so prijave na omenjene projekte. “Vsi so spodbujeni, da bi to počeli, a žal to uspe le najboljšim,” je poudaril Svetlik. Kot je opozoril, se pogostokrat v razpravah o financiranju in delitvi sredstev na univerzi izpostavlja, da je na univerzi neka elita, ki si grabi svoja sredstva. “Ta elita sme biti samo tista, ki ima zares tudi kvalifikacije, da lahko ta sredstva pridobiva,” je dejal Svetlik.

Sredstva, pridobljena iz razvojno inovacijskih projektov, so od članic in z njimi prosto razpolagajo in so po Svetlikovih besedah poslovna skrivnost. Dodal je, da so članice hkrati pravne osebe takrat, ko poslujejo na trgu, in zato v veliki meri v tem pogledu uživajo avtonomijo znotraj univerze.

Ob tem je tudi ponovil stališče univerze, da razkritje Supervizorja o visokih honorarjih v visokem šolstvu ni bilo zakonito in da so navedeni podatki netočni, saj vključujejo tudi druga izplačila, ki ne bi smela biti v Supervizorju, kot so denimo izplačila potnih nalogov, regresa, jubilejnih nagrad.

Na novinarski konferenci je spregovoril tudi dekan fakultete za upravo Janez Stare, s katere prihaja tudi nekdanja ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar, ki je odstopila prav zaradi visokih honorarjev. Po Staretovih besedah je njihov trg javni sektor, večino pridobljenih sredstev so vložili nazaj v fakulteto.

“V teh dvanajstih letih smo iz proračuna prejeli 29 milijonov evrov. Za svoje delo vključno s honorarji pa smo potrebovali 53,5 milijona evrov,” je dejal in dodal, da so v tem času na trgu zaslužili dobrih 23 milijonov evrov. Ta denar so vložili nazaj v fakulteto, v izboljšanje pogojev dela, kakovost študija in nove študijske programe, je sklenil Stare.

Da univerzitetni profesor ali ekipa lahko odpira možnost tudi domači industriji, je nakazal dekan ljubljanske fakultete za strojništvo Branko Širok. Kot primer dobre prakse je predstavil sodelovanje s Turbo inštitutom iz Ljubljane, s katerim so razvili metodo diagnostike na hladilnih stolpih velikih termoenergetskih objektov.

Fakulteta sodeluje s časopisom

Dekanja ekonomske fakultete Metka Tekavčič, ki je med prejemniki visokih izplačil, je med projekti fakultete izpostavila Poslovno konferenco Portorož, ki jo že 15 let organizirajo s poslovnim partnerjem, časopisom Finance. Tržni presežek, ki prihaja izključno iz sponzorskih sredstev podjetij, si po njenih navedbah razdelijo. Po njenem mnenju ni korektno govoriti o številkah, ker nikoli ne razkrivajo poslovnih podatkov svojih poslovnih partnerjev. Te zneske, ki po oceni dekanje niso zanemarljivi, pa v celoti vložijo v razvoj programov.

Lani so za financiranje programa od države prejeli 9,8 milijona evrov in točno toliko so po njenih besedah dali za plače zaposlenih. “Do 15 milijonov evrov pa moramo zaslužiti z različnimi tržnimi dejavnosti, kar se tudi dogaja,” je še povedala Tekavčičeva.

O povezanosti fakultete s tržno dejavnostjo je govoril dekan fakultete za elektrotehniko Igor Papič. Kot je dejal, so prihodki fakultete v lanskem letu znašali 18 milijonov evrov, od tega 46 odstotkov za izvajanje pedagoške dejavnosti, 34 odstotkov so pridobili z javnimi razpisi in 20 odstotkov neposredno na trgu, kar znaša 3,6 milijona evrov. Kot plod razvoja s partnerji iz Italije in Belgije so na fakulteti nedavno razvili bionsko nogo. Na tej fakulteti je sicer 170 raziskovalcev, predavateljev pa 120, avtorskih honorarjev ne povečujejo, ampak vse vlagajo v razvoj in študente, je še izpostavil Papič.

STA