V času pandemije so razmere za medije še bolj kritične
Medijski ustvarjalci so današnji mednarodni dan svobode medijev obeleževali s cmokom v grlu. Pandemija je dokazala, kako pomembne so verodostojne informacije za javnost, hkrati pa razkrila in potencirala težave, ki jih imajo mediji že dolgo. Prišlo je do drastičnega upada oglaševalskih prihodkov, večajo pa se tudi politični pritiski na delovanje medijev.
SLOVENIJA > Mediji v času korona krize beležijo velik porast zanimanja za svoje vsebine. “Če kdaj, se v izrednih razmerah še posebej potrjuje in utrjuje pomen svobodnega in neodvisnega novinarstva, ki javnostim zagotavlja verodostojne vsebine, preverja dejstva, selekcionira in prebira točne od razbohotenih lažnih informacij,” so ob mednarodnem dnevu svobode medijev zapisali v Društvu novinarjev Slovenije.
Posebne pomoči medijem ni pričakovati
Mediji so se povsod po svetu znašli v velikih finančnih težavah, saj so zaradi zaustavitve gospodarstva in javnega življenja čez noč ostali brez oglasov in dohodkov iz oglaševanja, tiskani mediji pa imajo še težave s prodajo in distribucijo. V Sloveniji, kjer je razglasitev epidemije sovpadla z menjavo oblasti, se v zadnjem mesecu vrstijo kritike vladnih predstavnikov na račun dela novinarjev. V začetku aprila je slovenska vlada Svetu Evrope kot odgovor na kritike o pritisku na novinarje posredovala pismo, v katerem je med drugim zapisala, da večina medijev v Sloveniji izvira iz komunističnega režima. Pod plazom očitkov predsednika vlade in posameznih ministrov je zlasti javna RTV, pa tudi drugi mediji in novinarji, ki v času epidemije razkrivajo domnevne nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme in delovanju oblasti.
Generalna skupščina Združenih narodov je mednarodni dan svobode medijev razglasila leta 1993. Dan je namenjen ovrednotenju medijske svobode po svetu in ozaveščanju o pomenu neodvisnosti medijev. Obenem je to dan spomina na novinarje, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje.
Medtem ko je vrsta evropskih držav sprejela ali še uveljavlja pakete za pomoči in podporo medijem pri soočanju z izpadom dohodkov, se je kulturno ministrstvo pri nas odločilo, da ne zagotovi niti s pogodbami obljubljenih izplačil javnega denarja, kaj šele, da bi pripravilo celovitejši nabor ukrepov v podporo medijem, opozarjajo v DNS. “Pri nas so vsi pozivi s konkretnimi ukrepi za podporo medijem ostali prezrti,” opozarjajo.
Ministrstvo za kulturo bo na podlagi že zaključenega razpisa medijem izplačalo le do 30 odstotkov sredstev. Po oceni ministra Vaska Simonitija v tem trenutku noben od medijev ni ogrožen. Medijem, ki si želijo, da bi bili kot posebej prizadeta dejavnost v epidemiji deležni posebnih ukrepov, je minister sporočil, naj ne mislijo samo nase. Enako kot vsem gospodarskim družbam so jim za prebroditev korona krize na voljo ukrepi iz prvega in drugega protikoronskega paketa.
Zaostreno tudi drugod
Razmere so zaostrene tudi drugod. Prihodnje desetletje bo odločilno za prihodnost novinarstva, pandemija covida-19 pa še izpostavlja in stopnjuje kritične razmere za novinarje, je pred mednarodnim dnevom v letnem poročilu opozorila organizacija Novinarji brez meja (RSF). “Izbruh pandemije je spodbudil nekatere režime, da so izkoristili dejstvo, da so ljudje šokirani. Sprejeli so ukrepe, ki jih v normalnih časih ne bi bilo možno sprejeti,” je dejal generalni sekretar organizacije s sedežem v Parizu Christophe Deloire.
Poročilo za Slovenijo izpostavlja, da se težave svobode medijev nadaljujejo kljub pritiskom mednarodnih nevladnih organizacij za izboljšanje razmer. Obrekovanje je še vedno kaznivo, znani politiki pa proti medijskim hišam vlagajo zastraševalne tožbe in jih besedno napadajo z žalitvami. Organizacija omenja tudi, da je SDS okrepila svojo kampanjo proti novinarjem na družbenih omrežjih in v svojih medijih. Navaja še, da visoka koncentracija lastništva medijev v Sloveniji slabi pluralizem in spodbuja samocenzuro. Slovenija je sicer na indeksu medijske svobode v primerjavi z lani napredovala za dve mesti, s 34. na 32.
V Evropi narašča trend zastraševanja novinarjev, stanje na področju svobode medijev pa je bilo v letu 2019 zelo nezadovoljivo, v letnem poročilu na platformi Sveta Evrope za zaščito novinarjev opozarjajo tudi organizacije, ki se zavzemajo za svobodo medijev. Poudarjajo, da napadi na medije in novinarje ne smejo postati nova realnost. To poročilo, ki obravnava dogajanje v letu 2019, ko še ni bilo epidemije novega koronavirusa, Slovenije ne omenja. Kritično je zlasti do Rusije, Azerbajdžana, Malte, Srbije, Bolgarije in Turčije.