Sviz o posledicah zamika zgodnjega uvajanja tujega jezika v šole

LJUBLJANA > Na novinarski konferenci je Branimir Štrukelj opozoril, da vlada z novelo zgodnje uvajanje prvega tujega jezika v osnovne šole zamika že tretje leto zapored, pri čemer “pa je argument vedno isti, to je, da primanjkuje denarja in da si Slovenija tega zgodnjega izobraževanja ne more privoščiti”.

Manjše možnosti otrok za lepše življenje

V Svizu se s takšnim varčevanjem ne strinjajo. Po Štrukljevih besedah gre namreč “za neposredno zmanjševanje možnosti otrokom, da bi na podlagi nekih osnovnih znanj živeli lepše”. “Tu je škoda povzročena neposredno in je težko popravljiva,” je opozoril.

V Svizu bodo po njegovih besedah zato “poskušali vztrajati, da je treba najti denar in uvajanje izvesti takoj”. Novela je po besedah Štruklja le del “zgrešene in napačne politike zadnjih vlad”, ki da na izobraževanje gleda zgolj kot na veliko vrečo denarja, ki naj prispeva k nižji javni porabi.

Prvi tuji jezik v prvi razred s šolskim letom 2017/2018, v drugi razred s šolskim letom 2018/2019

Novela določa, da se uvajanje prvega tujega jezika v prvi razred namesto z naslednjim šolskim letom začne s šolskim letom 2017/2018. Spreminja tudi dinamiko uvajanja prvega tujega jezika v drugi razred. Tako bi se omenjeni pouk v drugem razredu na vseh šolah namesto v šolskem letu 2016/2017 začeli poučevati v šolskem letu 2018/2019.

Na ministrstvu za izobraževanje so povedali, daje predlog novele dokončen in bo takšen tudi posredovan na vlado.

Nizka uspešnost v izobraževanju dolgoročno pomeni velike stroške za državo

Štrukelj je na novinarski konferenci opozoril tudi na nedavno raziskavo o osnovnih veščinah, ki jo je naredil OECD. Raziskava je po njegovih besedah pokazala, da sta gospodarska rast in trajnostni razvoj najtesneje povezana z znanjem, da je kakovostno izobraževanje močan napovedovalec dolgoročne blaginje države, da ima temeljno znanje ključno vlogo pri nadaljnji izobraževalni in zaposlitveni poti ljudi ter da nizka uspešnost v izobraževanju dolgoročno pomeni velike stroške za državo. Trenutno smo po Štrukljevih besedah v Sloveniji ustvarili vse možnosti, da se slednje tudi zares zgodi.

Komisarji IMF iščejo možnosti dodatnega varčevanja v izobraževanju

Štrukelj je v tej luči komentiral tudi “presenetljivo potrditev ministra za finance o prisotnosti komisarjev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji”, ki naj bi bili v preteklih dneh na tehnični misiji V Sloveniji in ocenjevali, kje v izobraževanju je še mogoče kaj privarčevati.

Če slednje drži, bi se morali po njegovih besedah vprašati, kakšen mandat imajo komisarji IMF, “da zbirajo podatke o izobraževalnem sistemu v Sloveniji, katere so njihove pristojnosti in kdo se je dogovoril, da neka neformalna trojka ponovno straši po državi”. Opozoril je, da ne obstaja noben javen sklep vlade, s katerim bi se ta odločila, da bo zaprosila za tehnično pomoč IMF.

Od nove ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič pa v Svizu pričakujejo, “da bo v prvi vrsti ministrica za izobraževanje, znanost in šport ter šele nato članica vlade, ki slepo izpolnjuje cilje makroekonomske politike”.

STA