Sviz predal Brglezu več kot 39.000 podpisov podpore peticiji
Predstavniki Sviza so danes predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu izročili 39.236 podpisov pod peticijo Za ohranitev kakovostnega javnega izobraževanja in odličnosti raziskovalnega dela. Poslance so pozvali, naj ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2015 zavrnejo varčevalne ukrepe v izobraževanju in raziskovalni dejavnosti.
LJUBLJANA > V izjavi za medije je glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj povedal, da je ključno sporočilo peticije, da je politika varčevanja v znanosti, raziskovanju in izobraževanju napačna, ne vodi v pravo smer ter bi jo morali spremeniti. Dejal je, da je po mnenju sindikata ključna strukturna reforma v Sloveniji v glavah državljanov, ki bi morali razumeti, da izobraževanje ni poraba, ampak nujna investicija v boljšo prihodnost.
Želi si, da bi vlada sledila odločitvi odbora DZ za izobraževanje, naj zagotovi denar za preprečevanje dodatnega varčevanja v izobraževanju. Po Štrukljevih besedah je na sredinem odboru tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar zelo jasno kazala željo, da bi prišlo do takih popravkov. Ta trenutek sicer ni zagotovljen niti denar za učno pomoč, čeprav jih je ministrica že napovedala, je povedal Štrukelj.
Po njegovih besedah rebalans proračuna pomeni hujšanje v možgane, s stopnjevanjem takšnega načina varčevanja pa bo Slovenija na koncu lahko samo še poceni delovna sila za razprodana podjetja.
Predsednik DZ Milan Brglez je dejal, da so pobudniki te peticije z njo opozorili na zelo pereč problem. Po njegovih besedah politika, ki bi varčevala na ključnem področju, namenjenem investiranju v ljudi, ne more biti vzdržna. Brez vlaganja v ljudi ni razvoja države, zato je področje izobraževanja tisto, na katerega bo DZ ob sprejemanju dokumentov, vezanih na dolgoročni razvoj, moral biti najbolj pozoren.
Poudaril je, da so možnosti za varčevanje na izobraževalnem področju po njegovem mnenju v marsičem že izčrpane. Težavo po njegovem mnenju predstavlja tudi dejstvo, da od proračunskega denarja za izobraževanje ne pride vse do končnih uporabnikov, torej tistih, ki izobrazbo zagotavljajo ali se skozi izobraževalni sistem usposabljajo za svoje delo.
STA