Tajni podatki bodo v javnem interesu smeli priti v javnost

LJUBLJANA > Ko tajne podatke objavi neuradna oseba (torej tudi novinarji), bosta morala tožilstvo in sodišče pretehtati, ali javni interes po razkritju tajnega podatka prevlada nad javnim interesom po ohranitvi tajnosti. “Edina stvar, ki je ni mogoče tehtati, je, če bi bilo z razkritjem neposredno ogroženo življenje,” pojasnjuje minister Goran Klemenčič.

Žvižgači so bolj odgovorni

Zdaj velja, da je razkritje tajnih podatkov brez izjem kaznivo dejanje, pa naj jih razkrijejo neuradne osebe (novinarji) ali uradne osebe (žvižgači). Po novem predlogu kazenskega zakonika bodo zaščiteni tudi žvižgači, vendar pa bodo zanje vseeno veljala strožja določila kot za novinarje. “Te osebe imajo tudi znotraj službe druge možnosti, da opozorijo na nepravilnosti in nezakonitosti,” razlog za strožjo obravnavo uradnih oseb utemeljuje Klemenčič. Žvižgači bi se kazni zaradi razkritja tajnih podatkov izognili le v primeru, če bi razkrili podatke, ki kažejo na očitno kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na zlorabo oblasti ali na druge hude nepravilnosti pri izvrševanju oblasti. Njihovo razkritje podatkov tudi ne bo smelo biti storjeno iz koristoljubja, torej za plačilo, in ne bo smelo ogrožati človeških življenj ali imeti škodljivih posledic za varnost ali zakonsko varovane interese Slovenije.

Spremembe kazenskega zakonika, ki so od včeraj v enomesečni javni razpravi, po sprejetju na vladi pa bo državni zbor o njih odločal po rednem postopku, bodo - če bodo sprejete, kot jih predlaga pravosodno ministrstvo - veljale tudi za že začete kazenske postopke proti novinarjem. Klemenčič pojasnjuje, da v kazenskih postopkih velja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, “razen če je medtem v veljavo stopil zakon, ki je za storilca milejši”.

Zaščita ranljivih posameznikov

Predlog novele novega kazenskega zakonika prinaša še nekatere novosti, za katere Klemenčič zagotavlja, da so utemeljene in pomembne. Več se jih nanaša na zaščito posameznikov v ranljivih situacijah. V primerih kaznivih dejanj zoper življenje in telo, človekove pravice ali spolno nedotakljivost mladoletnikov bo moralo tožilstvo po novem storilce preganjati po uradni dolžnosti. Tudi pregon v primeru groženj in zalezovanja ne bo stekel šele po vložitvi zasebne tožbe, pač pa bo pogoj za pregon zgolj predlog za pregon.

Ministrstvo predlaga tudi dopolnitev kazenskega zakonika v delu, ki govori o trgovini z ljudmi. Kot kaznivo dejanje bodo po novem opredeljene tudi prisilne poroke, novela zakonika pa določa tudi kaznovanje uporabnikov storitev, če so vedeli, da uporabljajo storitev ljudi, ki so žrtev trgovine z ljudmi. “Ne gre samo za spolne usluge, ampak lahko bi šlo tudi za izkoriščanje dela ljudi, ki so bili žrtve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi,” pojasnjuje minister.

Na ministrstvu se v paketu predlaganih sprememb kazenskega zakonika lotevajo še izvrševanja pravnomočnih kazenskih sodb. Trenutno lahko izvršitev izvajanja zaporne ali denarne kazni zastara, če je obsojenec na begu. Takšen primer smo doživeli v zadevi Lipa, ko se je Tomaž Zavašnik po zastaranju svoje zadeve mirno vrnil iz tujine in mu ni bilo treba v zapor. Po novem bo takšno izmikanje jalovo. V času, ko bo obsojenec na begu, zastaralni roki ne bodo tekli.

Predlog novele obeta strožje kaznovanje korupcijskih kaznivih dejanj, ki bodo poleg zaporne sankcionirana tudi z denarno kaznijo, strožja pa bo tudi obravnava davčnih zatajitev in zloraba notranjih informacij. “Teoretično gledano - in takšni primeri so bili -, če je nekdo na leto utajil tudi po 300.000, 400.000 evrov davka, pa nikoli z enkratnim dejanjem ni presegel meje 50.000 evrov, je bil to prekršek. Z novim predlogom smo predlagali, da če nekdo v enem letu na kakršen koli način utaji več kot 50.000 evrov, je to kaznivo dejanje,” pojasnjuje Klemenčič.

JANA KREBELJ