Tako najmlajši (20) kot najstarejši (81) županski kandidat sta Primorca

Slovenija
, posodobljeno: 13. 11. 2026, 5:20

V 24 primorskih občinah se za 446 rednih sedežev v občinskih in mestnih svetih poteguje 2884 kandidatov, za županske stolčke pa stoterica. Največja gneča je v Kopru, dva župana nimata protikandidata.

Tako najmlajši (20) kot najstarejši (81) županski kandidat sta Primorca

36-letni tolminski župan Alen Červ bo imel v nedeljo lahko delo.

Foto: Neva Blazetič

PRIMORSKA • Nedeljske lokalne volitve bodo v 24 primorskih občinah ponudile precej različno izbiro. Medtem ko bodo volivci v Kopru med desetimi kandidati izbirali župana, bosta imela dosedanja župana Tolmina in Vipave, Alen Červ in Anton Lavrenčič, na glasovnici le vsak svoje ime.

Še bolj zgovorne so številke pri občinskih svetih: za 446 rednih mest se po zbranih seznamih poteguje 2884 kandidatov, v povprečju torej skoraj šest in pol na eno mesto. Poleg njih se za dodatnih devet svetniških mandatov namenjenih predstavnikom italijanske narodne skupnosti poteguje še 16 kandidatov.

Največ volilcev v Kopru, najmanj pa v Bovcu

Največ volilnih upravičencev je v Mestni občini Koper, kar 39.824. Sosednji Ankaran, ki je tudi najmanjša in najmlajša primorska občina, jih ima 2630. A to še ne pomeni, da je Ankaran tudi občina z najmanj volilci na Primorskem, saj je v Bovcu le 2614volilnih upravičencev.

Skupno je v primorskih občinah torej prijavljenih 3000 kandidatur: sto za župane in 2884 za redne občinske svetnike in 16 za predstavnike manjšine. To sicer ne pomeni, da na volitvah kandidira natanko 3.000 posameznikov, saj lahko posameznik kandidira za dve funkciji. Največ svetniških kandidatur je v Kopru, kar 326 za 30 mest. To pomeni skoraj enajst kandidatov na sedež. Sledita Nova Gorica z 290 kandidaturami za 32 mest in Izola s 179 za 21 mest. Povsem drugačna je slika v Divači, kjer se za enajst svetniških mest poteguje le 29 ljudi. Divača je hkrati edina primorska občina, ki svetnike voli po večinskem sistemu. Na ravni Primorske se sicer za svetniški sedež poteguje v povprečju šest kandidatov in pol.

Najmlajši in najstarejši iz sosednjih občin

Primorska ima tudi oba starostna rekorda letošnje županske tekme v Sloveniji. Najmlajši je približno 20-letni Denis Česnik, kandidat SDS v Postojni, najstarejši pa 81-letni Marjan Poljšak, nekdanji župan Ajdovščine, ki se ponovno poteguje za to funkcijo. Ločuje ju približno šest desetletij. Med starejšimi kandidati sta še 78-letni Zmago Jelinčič Plemeniti v Kopru in 77-letni Cveto Koder v Idriji.

Povprečna starost primorskih županskih kandidatov znaša nekaj manj kot 54 let. Manj kot 50 let imajo v povprečju le kandidati v Postojni (49,5), Cerknem (49,3) in Tolminu, kjer kandidira samo 36-letni Červ. Več kot 60 let znaša povprečna starost kandidatov v treh občinah - Sežani (62,5), Komnu (60,75) in Brdih (62).

Močno v manjšini so kandidatke za županjo: med stotimi županskimi kandidaturami v 24 občinah je po našem pregledu le 16 žensk in 84 moških, v trinajstih občinah pa za županjo ne kandidira nobena ženska. Zanimivo je, da jih ni niti med sedmimi kandidati v Izoli, medtem ko imajo v Kopru, Piranu, Divači, Idriji in Postojni po dve kandidatki. Za županske stolčke je sicer največja gneča v Kopru z desetimi kandidati, sledijo Idrija z osmimi ter Izola in Divača s po sedmimi. 

Solidna udeležba na predčasnem glasovanju

Včeraj se je končalo predčasno glasovanje. Zbrali smo podatke za nekaj večjih primorskih občin. V koprski občini je v torek predčasno glasovalo 320 volilcev, v sredo pa 620. To pomeni, da je v prvih dveh dneh predčasnega glasovanja glasovnice oddalo 2,36 odstotka volilcev. V novogoriški občini je prvi dan glasovalo 230 ljudi, v sredo pa 450 ljudi. To znese 2,82 odstotka. V Piranu je v torek glasovalo 141, v sredo pa 257 volilcev (skupno 2,89 %). V Izoli je v torek oddalo glasovnice 211, v sredo pa 391 volilcev. Udeležba je torej bila že 5,02 odstotka. Iz volilne komisije v Ilirski Bistrici so sporočili skupno število že oddanih glasovnic do včeraj do 14.30. Na predčasne volitve je prišlo 518 oziroma 4,87 odstotka volilnih upravičencev, kar je primerljivo kot pred štirimi leti.