Tarča vseh je referendum
Včeraj se je iztekel rok za predlaganje ustavnih sprememb. Kot za zdaj kaže, so parlamentarne stranke pri tem precej neenotne. V nekaterih pogledih se njihovi predlogi povsem izključujejo in ne obetajo dvotretjinske večine v parlamentu, potrebne za spremembo ustave.
LJUBLJANA> Med najbolj zagretimi za spremembo ustave so v stranki NSi, pripravili so kar sedem predlogov. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, je najbolj drzen predlog za spremembo 103. člena ustave, ki govori o volitvah predsednika republike. Predlagajo posredno izvolitev v državnem zboru in sicer z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.
Do predsednika v parlamentu
Tonin je napovedal podporo predlogu SDS za skrajšanje postopka imenovanja vlade, prav tako podpirajo predlog za zlato pravilo zgornje meje zadolževanja. Sprememba ustave, ki govori o referendumu, pa naj bi bila v tem, da ga lahko predlaga ali 60 poslancev ali 40.000 volilcev. Zavzemajo se za ukinitev državnega sveta, ki je po Toninovih besedah “invalidni drugi dom brez pravih pristojnosti.” Glede sodniškega mandata predlagajo uvedbo poskusnega mandata, člen ustave, ki govori o zakonski zvezi in varovanju družine, pa bi po njihovem mnenju moral zavezovati državo, da posebej varuje velike družine.
Predsednik državnega zbora Gregor Virant je včeraj pričakoval še predloge SDS (ta je že vložila predlog za skrajšanje postopka imenovanja vlade) in Desusa. A v poslanski skupini Desusa naj ne bi pripravili predlogov.
Le na tehtnih argumentih
V SD so do ustavnih sprememb zadržani. Če že, naj temeljijo na “izjemno tehtnih argumentih.” Zavzemajo pa se za spremembe, s katerimi bi omejili množično vlaganje referendumskih zahtev in razbremenili ustavno sodišče. Glede zlatega pravila pa predlagajo razmislek o smiselnosti umestitve v ustavo oziroma zakonodajo, je zapisal vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Ustavnih določil, ki urejajo volilni sistem, po mnenju poslanske skupine SD ne gre spreminjati. Že vloženemu predlogu za ustavno spremembo, s katero bi skrajšali postopke imenovanja vlade, niso naklonjeni.
Tudi Lista Virant je predsedniku DZ posredovala predlog sedmih ustavnih sprememb in še predlog spremembe volilne zakonodaje. Predlagajo ukinitev državnega sveta in poslanske imunitete. Zavzemajo se še za spremembe ustave glede referenduma, ustavnega sodišča, imenovanja vlade in sodniškega mandata ter zapis fiskalnega pravila v ustavo.
V Listi Virant predlagajo določitev minimalne udeležbe na referendumu. Referendum naj bi lahko zahtevali samo volilci, izključili pa bi možnost referenduma za določene segmente (na primer varstvo človekovih pravic).
Državni svet ogrožen
Za ustavno sodišče Virantovi predlagajo dopolnitev, prenos in črtanje nekaterih njegovih pristojnosti. Vlado naj bi imenovali po enofaznem postopku. Menijo, da je bolj kot postavitev zgornje meje javnega dolga pomembna zaveza vlade, da bo letni proračun izravnan.
Tudi v Listi Virant so za ukinitev državnega sveta, pa tudi za ukinitev imunitete poslancev. Podobno kot NSi so za dveletno poizkusno dobo sodnikov. Pri volitvah predlagajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu.
V DZ tudi Slovenci na tujem?
V poslanski skupini SLS se med drugim zavzemajo za ustavno določilo, ki bo omogočilo kandidaturo za poslance DZ tudi predstavnikom zamejskih Slovencev in Slovencev po svetu. Naklonjeni so spremembi ustave za skrajšanje postopkov imenovanja vlade, podpirajo pa tudi vnos zlatega pravila pri zadolževanju.
V Pozitivni Sloveniji (PS) so za ohranitev državnega sveta, ki pa naj v skladu z reorganizacijo lokalne samouprave postane predstavnik lokalnih interesov. Zagovarjajo tudi ohranitev trajnega sodniškega mandata, sodnike pa naj bi namesto parlamenta imenoval predsednik republike. Predsedniku republike naj bi tudi sicer zagotovili več pristojnosti, ustavno sodišče pa sistemsko preuredili. Razpis referenduma bi po mnenju PS lahko zahtevali samo volilci.
DK