Telefoni so že leto dni na drevesih
Včeraj je minilo natanko leto dni, ko se je za številne kraje v Sloveniji začel sodni dan. Dež je zaradi nizkih prizemnih temperatur zmrzoval in v žled okoval večji del države. Tudi Primorske. Leto kasneje smo mnogi nanj že pozabili. A ne vsi.
PRIMORSKA > Na Cerkljanskem je skoraj polovica občine leto dni po žledu še vedno na pol odrezana od sveta. Ena od telefonskih central je pritrjena kar na jablano, telefonski kabli marsikje še vedno ležijo kar po tleh in ko jih prečka kak težji tovornjak, so ljudje nekaj dni brez po vezave s svetom. Tako je v Zakojci, Bukovju ... Tudi na Tolminskem je veliko telefonskih drogov še po tleh. “Račun za telefon plačujemo, telefon pa skoraj nikoli ne dela. Telekom pavi, da nima denarja za obnovo,” pove domačinka iz Zakojce. Ponekod se sklicujejo, da čakajo napeljavo optičnega omrežja, a pripravljajo zanj šele načrte.
Več pohvalnih besed najdejo ljudje za delavce Elektra. “Kar so obljubili, so naredili. Rekli so, da bo junija, in junija je res bilo,” povedo v Trebuši, kjer so, tako kot na Vojskem, elektriko dobili šele junija, štiri mesece po žledu.
Kajti najprej je morala občina očistiti in popraviti ceste. Za nujne interventne ukrepe je morala odšteti 125.700 evrov, škoda na občinskih cestah je znašala 74.000 evrov. Najhuje so bile prizadete prav ceste na območju Trebuše, Tolminskih Raven, Čadrga, Fonov. Državi je občina prijavila za 350.700 evrov škode, povrnjenih je dobila 35 tisočakov za sanacijo ceste proti Tolminskem Ravnam, je povedala Blanka Sovdat iz tolminske občine.
Občina Kobarid je po žledu prijavila tri plazove, največjega nad cesto proti Drežnici in dva manjša na cesti proti vasi Krn in v Breginjskem kotu. Država bo sofinancirala sanacijo plazu nad cesto proti Drežnici v višini 170.000 evrov. Prvi del sanacije so z 110.000 evri opravili lani, zaščitne mreže bodo postavili letos. Ne vedo pa, kako bo z državno pomočjo pri ostalih dveh plazovih.
Tudi na Postojnskem je bilo pred letom dni v žledu vseh 40 naselij. Več kot 15.000 ljudi je teden dni obstalo vkovanih v žled in temo, ljudje so ostali brez tople vode, hrane, obnemeli so vsi telefoni in ugasnili vsi računalniki. Življenje je za dolge tedne obviselo na agregatih. Uničene ali poškodovane je bilo 81 odstotkov elektrodistribucijske infrastrukture, za normalizacijo stanja so uporabili 105 večjih agregatov in na desetine manjših, delavci so porabili na stotine ur, da so vzpostavili prevozne ceste.
“Neposredna škoda v občini Postojna znaša 2,8 milijona evrov, v to pa ni všteta škoda v gozdovih, ki so last občine. Žledolom je namreč uničil pol milijona kubičnih metrov lesa, kar po ocenah Zavoda za gozdove znaša približno deset milijonov evrov,” pravi postojnski župan Igor Marentič.
Za sanacijo škode po žledolomu je občina porabila skoraj milijon evrov, natančneje 929.259 evrov. “Od države smo na ta račun prejeli 15.257 evrov za odpravo škode na objektih in 31.296 evrov za stroške agregatov,” še pojasni župan. Glavnina bremena je torej obtičala na plečih občine, ki je morala za odpravo posledic žleda pobrati denar z drugih proračunskih postavk. “Ali bomo od države prejeli še kakšno pomoč oziroma refundacijo, nam glede na razpoložljive informacije še ni jasno, ravno tako tudi ne višina pomoči,” še pravi marentič. SD, NB, MUZ