Teran še ni samo slovenski
Čeprav je teran na trgu Evropske unije zaščiten kot slovensko vino, ga hrvaški vinarji doma še vedno prodajajo pod tem imenom. Na Hrvaškem pravijo, da jim je Evropska komisija dovolila, da lahko svoje zaloge vina, torej tudi teran, po vstopu v EU še naprej prodajajo pod starimi oznakami. A na slovenskem kmetijskem ministrstvu o tem ne vedo nič.
ISTRA >S 1. julijem, ko je Hrvaška vstopila v EU, so začela pri naših sosedih veljati nova pravila tudi pri prodaji terana. Slovenija ga je namreč uspela lani spomladi na trgu EU zaščititi kot slovensko vino, kar pomeni, da ima edina pravico do imena teran.
Tudi v konzorciju kraških pridelovalcev terana, ki si je vse od leta 2004 prizadeval za zaščito terana, niso seznanjeni z informacijo, da naj bi evropska komisija dovolila Hrvaški prodajo vina z oznako sorte teran do porabe zalog. “Kljub temu pa lahko rečem, da je takšna odločitev povsem normalna. In življenjska. Kaj pa naj sicer naredijo s tem vinom? Naj ga zlijejo stran? pravi predsednik konzorcija Boris Lisjak. “Tudi ko so Madžari zaščitili tokaj, smo lahko stare zaloge prodajali pod istim imenom. To prehodno obdobje je trajalo nekaj let, potem pa je bil tokaj lahko samo še madžarski. Kot bo teran od letnika 2013 naprej zgolj slovenski,” pravi Lisjak. “Pod oznako teran lahko namreč prodajaš le vino iz čiste sorte refošk, pridelane na Krasu.”
Kljub temu se na policah hrvaških trgovin in vinotek še vedno bohotijo steklenice domačega, istrskega terana. Mar Hrvaška krši evropsko zakonodajo? Daleč od tega, zatrjujejo naši južni sosedi. Evropska komisija jim je dovolila, da svoje stare zaloge vina (vključno z letnikom 2012) še naprej prodajajo pod starimi oznakami sorte.
Na slovenskem kmetijskem ministrstvu o tem ne vedo nič. Poudarjajo, da je teran vino z zaščiteno označbo porekla v skladu z EU zakonodajo. Do imena teran ima torej pravico le Slovenija. Sicer pa oznaka sorte na vinu ni obvezna oznaka, dodajajo: “Tako vino se lahko prodaja tudi samo z oznako porekla, na primer hrvaška Istra, ter s tradicionalnim izrazom za oznako kakovosti. Lahko se doda tudi komercialno ime.”
V združenju Vinistra, ki mu predseduje Ivica Matošević, so sicer zadovoljni, da lahko po novem brez težav prodajajo stare zaloge terena, nikakor pa se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da se bodo morali prej ali slej posloviti od imena teran. “Vi imate kraški teran, mi pa svojega, istrskega, ki je poleg malvazije najbolj poznana avtohtona istrska sorta,” opozarja Matošević. “Ne gre za boj na tržišču - ne nazadnje predstavlja teran zgolj osem odstotkov vseh vin v Istri -, ampak za zaščito identitete. Teran je vendar del istrske zgodovine in tradicije,” pojasnjuje Matošević. V Vinistri bodo zato storili vse, da bi Sloveniji vzeli primat nad teranom, saj si prizadevajo za čezmejno zaščito sorte. Če ne bodo uspeli, bodo svoj prav poiskali na sodišču, napoveduje Matošević.
PETRA VIDRIH