Težave je lažje prebroditi, če nisi sam

SLOVENIJA > Prvi “pravi” poletni počitniški dan bo za slovenske učence in dijake v ponedeljek, 27. junija. Dober mesec je do takrat, a prihodnji tedni bodo za mnoge še kako naporni. Zaključek učnega leta sodi med eno najbolj stresnih obdobij za učence, dijake, starše in tudi učitelje. In čeprav naj bi se po dveh koronskih šolskih letih to spet zaključilo “normalno”, je stanje v srednjih in osnovnih šolah vse prej kot takšno. Obveznosti se kopičijo, pritisk se stopnjuje, nekateri otroci pa izgubljajo motivacijo in obupujejo. O tem, kaj se dogaja otrokom in predvsem kako jim pomagati, smo govorili s klinično psihologinjo Andrejo Mikuž, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Ljubljani.

S katerimi težavami se v teh dneh soočajo šolarji in dijaki, pa tudi njihovi učitelji? Tudi pri slednjih se namreč zdi, kot da bi želeli nadoknaditi osiromašeno delo zadnjih dveh let.

"Bolj je otrok psihološko odporen in prilagodljiv, lažje se spoprijema z obremenitvami, ki se kopičijo ob vsakem koncu šolskega leta.”

“Tako kot so bile za učitelje ter njihove učence in dijake izziv koronske omejitve pri izvajanju pouka, je skupen izziv tudi vračanje v običajne tire. Otroci in mladostniki so bili v zadnjih dveh letih v svojem vsakdanu prikrajšani za številne pomembne izkušnje, skozi katere se izoblikujejo, hkrati pa so se spoprijemali z življenjskimi okoliščinami kot pravzaprav še nobena generacija pred njimi. Zelo podobno velja za učitelje - bili so in še so pred nalogami, za katere se niso mogli pripraviti niti se nasloniti na spoznanja in izkušnje od prej. Vse to zahteva veliko prilagajanja in inovativnosti pri poučevanju ter še večje subtilnosti kot sicer tako pri motiviranju za učenje kot pri prepoznavanju otrok s težavami in odzivanju nanje. Pri nadomeščanju zamujenega naj bo osnovno vodilo postopnost.”

Kateri otroci so zdaj najbolj ranljivi, sploh če upoštevamo njihove osebnostne značilnosti?

“Učenje in zorenje sta mogoča takrat, ko so obremenitve sicer izziv, vendar še obvladljive.”

“Bolj je otrok psihološko odporen in prilagodljiv, lažje se spoprijema z obremenitvami, ki se kopičijo ob vsakem koncu šolskega leta. Letos so cele generacije otrok še pred dodatnimi izzivi zaradi zamujenega v zadnjih dveh letih. Konec šolskega leta je v šolskih svetovalnih službah in službah za duševno zdravje otrok in mladostnikov vedno obdobje preobremenjenosti, stiske se kopičijo in pri marsikom presežejo zmožnosti za spoprijemanje. V splošnem so bolj ranljivi otroci, ki imajo težave z anksioznostjo ali anksiozne motnje, otroci z vedenjskimi motnjami, ki se tudi sicer težko spoprijemajo z zahtevami šolskega sistema, pa otroci, katerih zmožnosti za učenje ne dosegajo pričakovanj staršev. In seveda - bolj je šolski uspeh v središču samovrednotenja in vrednotenja otroka s strani staršev, večji je pritisk v času zaključevanja ocen.”

Kaj jim, po vaših izkušnjah, dela največje težave: povečana količina dela, občutek pomembnosti zaključevanja ocen, zahteve staršev, lastna pričakovanja, dodatne obveznosti, kot so proslave, plesi ...?

“Počitnice, ki so v celoti izpolnjene z različnimi organiziranimi oblikami varstva, počitniškega učenja ali dela, otroka prikrajšajo za eno najpomembnejših izkušenj - samostojno uravnavanje lastnega dolgčasa. ”

“To je nekaj univerzalnih stresorjev, dodava lahko še vpis v srednje šole in na fakultete, pa tudi morda nekoliko spregledan vir stiske za nekatere otroke in mladostnike - kaj med počitnicami? Zgoščeno ocenjevanje z več pisnimi ocenjevanji tedensko in še nepredvidljivimi ustnimi ocenjevanji je za marsikaterega otroka težko obvladljivo in prinaša občutek izgube kontrole in preplavljenosti. Učenje začne posegati v prosti čas in čas za spanje, kar ima neugoden povratni učinek na učinkovitost - tako kot odrasli za delovno učinkovitost potrebujemo počitek in sprostitev, enako za uspešno učenje potrebujejo tudi otroci. Otrokom s socialno anksioznostjo in tistim, ki niso povezani s sošolci, so lahko v dodatno breme tudi različni dogodki ob koncu šolskega leta, namenjeni predstavljanju dosežkov in druženju. Vendar pa je spoprijemanje z vsemi temi zahtevami vsakdana pomembno za otrokov zdrav razvoj. Nekako velja, da sta učenje in zorenje mogoča takrat, ko so obremenitve sicer izziv, vendar še obvladljive.”

Kaj v takšnih okoliščinah svetovati otrokom in kaj njihovim staršem, kako ublažiti stres?

“Za otroka in mladega človeka je izredno dragoceno ter v smislu duševnega zdravja varovalno, če ima na voljo odrasle, ki ga skušajo razumeti. To pomeni, da otroke opazujemo, se z njimi pogovarjamo, si zanje vzamemo čas in jim s tem damo vedeti, da smo jim na voljo. Pomembno je, da smo pri tem spoštljivi do otrokovega doživljanja in se skušamo postaviti v njegovo kožo, videti situacijo z otrokove perspektive. Tudi če nam ne uspe povsem, otrok vidi, da se trudimo razumeti, kaj doživlja. V tem primeru nam bo lažje zaupal in se v stiski ne bo čutil samega. Pa niti ni ključno, da za vsak problem najdemo rešitev. Otroci in mladostniki mi velikokrat povedo, da se tako od staršev kot od učiteljev čutijo preslišane in spregledane. Lahko bi rekla, da za večino ljudi velja: tudi če težave ne uspeš razrešiti, jo je precej lažje prebroditi, če pri tem nisi sam. Naslednji pomemben varovalni dejavnik je zdrav življenjski slog; dovolj spanja in dovolj gibanja, zlasti na prostem in v družbi vrstnikov, ter predvsem pri mlajših otrocih dovolj igre. In seveda realna pričakovanja, kaj je nekaj tednov pred koncem šole še mogoče narediti.”

Kako na primeren način preživeti počitnice, da se otrok ponovno sprosti, umiri in napolni baterije za naslednje šolsko leto?

“Naj bodo počitnice čas, ko lahko otrok ali mladostnik - primerno starosti in v skladu z zmožnostmi družine - bolj svobodno upravlja svoj čas ter raziskuje svoje interese in zmožnosti ter se uri v samostojnosti. Počitnice, ki so v celoti izpolnjene z različnimi organiziranimi oblikami varstva, počitniškega učenja ali dela, otroka prikrajšajo za eno najpomembnejših izkušenj - samostojno uravnavanje lastnega dolgčasa. Predvsem pa si velja zapomniti, da je čas za pripravo na konec šolskega leta - začetek šolskega leta. Stiske zaradi nakopičenega dela in ocen najučinkoviteje preprečimo ali vsaj zmanjšamo z dobrim načrtovanjem in sprotnim delom, da to stresno obdobje pričakamo pripravljeni.”

Saša Britovšek, Večer

Andreja Mikuž