Tigr degradirajo tisti, ki imajo slabo vest
Organizacija Tigr in prizadevanja primorskih rodoljubov za osvoboditev spod fašističnega jarma že leta pred drugo svetovno vojno so dobila pomembna obeležja tudi v Ljubljani. Društvo Tigr je v prestolnici pripravilo slovesno akademijo ob 85. obletnici ustanovitve protifašističnega gibanja Tigr in stoletnici rojstva primorskega aktivista Ferda Kravanje-Petra Skalarja.
LJUBLJANA> Pred tem pa so na pobudo Slovenske izseljenske matice pred sedežem Univerze v Ljubljani odkrili tudi spominsko ploščo bazoviškim junakom.
Tigrovce je povezovala skupna vrednota: narod in njegova obramba. To je njihova veličina in od tod tudi izhaja nerazumevanje povojnih oblasti do njihovega delovanja, je na akademiji v počastitev obletnic poudaril predsednik društva Tigr Marjan Bevk. Skoraj vsi pomembni tigrovci so bili široki razgledani in izobraženi ljudje, pravi Bevk: “Zato so poskusi njihove degradacije v navadne saboterje, požigalce šol in teroriste izmišljotina primitivnega duha in izgovor slabe vesti.”
Od banditov do kriminalcev
Društvo Tigr je na akademiji podelilo tudi priznanja ustanovam in posameznikom, ki prispevajo k ohranjanju rodoljubja. Priznanja so prejeli Osnovna šola Prestranek, Športno, kulturno in turistično društvo Ocizla ter Moški pevski zbor Golobar Bovec, njihov zborovodja Danilo Durjava pa je prejel listino častnega člana društva. Spominsko plaketo je dobil Vilijem Černo, ki je veliko naredil za preživetje terskega narečja in slovenske kulture, zlati častni znak pa je šel v roke pisatelju Borisu Pahorju.
Poklon tigrovcem, ki je na akademijo in odkritje spominske plošče pritegnil predstavnike vseh vej oblasti, je bil priložnost tudi za vnovične pozive k priznanju zaslug, ki so jih imeli tigrovci za narod. Za fašiste so bili banditi, za komuniste kriminalci, da tudi danes zanje še ni primernega mesta, pa je dokazala letošnja proslava v počastitev dneva državnosti, ki se ji tigrovski prapori niso smeli pridružiti, je bilo slišati na akademiji.
Slavnostni govornik na akademiji je bil predsednik republike Danilo Türk. “Boj, na začetku katerega je bila organizacija Tigr, je spremenil in izboljšal svet,” je poudaril. Izpostavil je potrebo po modrosti, odločnosti in pogumu v sedanjem času: “V preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj in tudi danes moramo izkazati to sposobnost.”
Društvo Tigr, Slovenska izseljenska matica, Odbor za proslavo bazoviških junakov-Trst, Univerza v Ljubljani in ljubljanska občina so skupaj postavili tudi spominsko ploščo bazoviškim junakom pred sedežem univerze na Kongresnem trgu. Plošča je tam na pobudo primorskih študentov že stala med leti 1931 in 1942, ko so fašisti poskrbele za njeno odstranitev.
Minister, pristojen tudi za kulturo, Žiga Turk, je opomnil, da je nenavadno, da spominsko ploščo postavljajo šele 67 let po koncu druge svetovne vojne in 23 let po padcu Berlinskega zidu, društvo Tigr pa je lahko nastalo šele leta 1994. Izpostavil je tudi vlogo desnosredinske vlade pri priznanju Tigra: “Janez Janša je bil prvi predsednik slovenske vlade, ki je pripadnikom organizacije Tigr priznal, da so bili 'prvi oboroženi protifašisti v Evropi'.”
Poprava krivic
Janez Rogelj iz Slovenske izseljenske matice meni, da “bi bilo treba razmisliti o novih naporih po uravnoteženi, trezni in strokovni dopolnitvi ali celo popravku krivic”, ki so se zgodile na prvem tržaškem procesu, 1930. Na podobno misel je prišel tudi pisatelj Boris Pahor, ki mu je društvo Tigr podelilo zlati častni znak. Ob novici, da naj bi italijanski zgodovinarji obravnavali proces posebnega fašističnega sodišča za zaščito države, je v pismu, ki so ga prebrali na akademiji, poudaril: “To se pravi, da se ponuja možnost nekega novega skupnega pristopa.”
JANA KREBELJ