Tina Heferle iz LMŠ je nova podpredsednica DZ

LJUBLJANA > Tina Heferle je v izjavi za medije po seji DZ dejala, da je počaščena, da so ji kolegi namenili glasove in zaupanje za opravljanje te pomembne funkcije. Kar nekajkrat je že prebrala poslovnik DZ, a ga ne zna pamet, saj po njenih besedah ni smisel pravnih predpisov, da jih znaš na pamet, ampak da jih razumeš in jih znaš tolmačiti.

Njen način vodenja sej DZ ne bo prav nič drugačen kot od njenih predhodnikov. "Trudila se bom, da bodo seje potekale nemoteno, da bodo razprave konstruktivne in spoštljive," je dejala Heferletova in obljubila, da se bo pri vodenju sej potrudila po najboljših močeh.

Novoizvoljena podpredsednica DZ danes že vodi naslednjo izredno sejo. V skladu z napovedmi je namreč po njeni izvolitvi predsednik DZ Matej Tonin danes odstopil.

DZ naj bi v nadaljevanju že odločal o njegovem nasledniku na predsedniški funkciji, na katero so stranke bodoče koalicije sklenile predlagati predsednika SD Dejana Židana.

Še pred tem poslanke in poslance čakajo volitve še enega podpredsednika DZ. Na podpredsedniško mesto, ki pripada največji opozicijski stranki, SDS predlaga Jožeta Tanka.

V vodstvu DZ ženska in predstavnica mlajše generacije.

Predstavnik predlagateljev Aljaž Kovačič (LMŠ) je Tino Heferle opisal kot "zanesljivo, umirjeno in hitro odzivno osebo", ki zagovarja spoštljiv dialog ter se zavzema za dosledno spoštovanje svobode govora. Poudarili je, da ima Tina Heferle primerno pravno izobrazbo, kar ji bo v pomoč pri tolmačenju poslovnika DZ.

32-letna Tina Heferle je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica. Po Kovačičevih besedah je na pravni fakulteti v Ljubljani leta 2011 študij končala z odliko, nato pa nadaljevala karierno pot v državni upravi in kasneje v odvetništvu. Heferletova je bila v preteklosti namreč zaposlena v pravni službi Občine Moravče in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter kot odvetnica.

Ob njenih izkušnjah in njeni pravni izobrazbi so v strankah bodoče koalicije pozdravljali tudi, da bo v vodstvu DZ ženska in predstavnica mlajše generacije. Neobremenjenost s starimi zgodbami je lahko prednost, je menil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.

Levica kritična do Tonina

Matej T. Vatovec pa se je v predstavitvi stališča poslanske skupine Levice osredotočil predvsem na odhajajočega predsednika DZ Tonina in na njegov račun izrekel kar nekaj kritik. Kot je dejal, je imenovanje podpredsednice DZ očitno pogoj za Toninovo zamenjavo in v Levici ob tem po njegovih besedah ne skrivajo zadovoljstva.

Vatovec je Toninu očital, da je na položaju storil vse, da mandatar ne bi postal Marjan Šarec, ampak po možnosti kdo iz vrst desnice. "In po vsej verjetnosti bi, če Levica ne bi ponudila sredinskemu petorčku projektnega sodelovanja," je dodal. Obregnil se je tudi ob Toninovo stališče, da Levica ni opozicijska stranka, in menil, da je Tonin uspel dokazati, da je ravno on tisti, "ki je del vladajočega, priviligiranega političnega razreda, ki zase in za svoje poskrbi, ne glede na svoj status in ne glede na odnos do vlade".

Toninu je vnovič očital, da si je od prvega dne prizadeval za dvig plač in privilegijev poslancem, po drugi strani pa je pozabil na najslabše plačane v DZ. Ponovil je tudi, da si skupaj s SDS prizadeva za reformo načina financiranja političnih strank, ki bi ponovno dovoljevalo financiranje političnih strank s strani zasebnega kapitala.

"Levica bo svojo opozicijsko držo ohranjala vse dotlej, dokler bo politika interese kapitala in tujih centrov moči postavljala pred interese ljudi," je poudaril in dodal, da se, kot doslej, "prekarizaciji, pisanju okoljske zakonodaje po okusu tega ali onega investitorja, krčenju pravic zaposlenih, ožanju socialne države ali omejevanju človekovih pravic ne bo upirala vaša, ampak naša leva opozicija".

Horvat Vatovcu očital sovražni govor

Toninu je stopil v bran vodja poslancev NSi Jožef Horvat, ki je Vatovcu očital sovražni govor. "Samo korak je še do likvidacije našega kolega in predsednika DZ," je dejal. Kot je poudaril, v NSi pač zagovarjajo "evropske vrednote, tradicionalne slovenske vrednote, ki jih nekateri izganjajo iz tega parlamenta". Glede očitkov na račun višanja poslanskih privilegijev pa je pojasnil, da so bili vsi predlogi dogovorjeni na ravni vodij poslanskih skupin, res da za zaprtimi vrati, in da Tonin ni bil pobudnik, ampak nekdo drug. Imena pa ni razkril.

V opozicijskih NSi, SDS in SNS stališča niso predstavili.