“To ni navaden prehlad!”
Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager je povedala, da se v svetu situacija v zvezi s covidom-19 izboljšuje, tudi v Evropi delež okužb pada. Glede novih različic virusa je povedala, da so denimo zgolj v Veliki Britaniji potrdili 19.000 primerov okužbe z angleškim sevom. Južnoafriška varianta virusa je prisotna v Avstriji, brazilska različica pa se je zadržala v področju, kjer nastala, je povedala na današnji novinarski konferenci.
LJUBLJANA > Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager je izpostavila, da v Sloveniji upada delež tako pri PCR kot hitrih antigenskih testih, upajo, da bo ta trend vztrajal. Izrazito se je zmanjšalo število potrjenih primerov v domovih starejših občanov, 8. februarja denimo ni bilo nobenega novega primera okužbe v DSO.
Čakš Jagrova je opozorila na dve zadevi: nekateri okuženi pri anketiranju še vedno rečejo, da imajo samo majhen prehlad. Ob tem pa Čakš Jagrova poudarja: “To ni navaden prehlad!” Če se s prepričanjem, da gre samo za prehlad, gibljemo okrog, omogočimo širjenje virusa. Pri vsakem simptomu je treba poklicati zdravnika, poudarja.
Izolacijo in karanteno je treba upoštevati
Opozarja pa tudi na izolacijo in karanteno. Oseba, ki zboli, je napotena v izolacijo, tudi nekdo, ki ima pozitiven test, a nima simptomov, mora v izolacijo in spremljati svoje zdravstveno stanje. Oseba mora ostati doma, ločena od drugih stanovalcev, če je le mogoče, naj do neke mere ohranja distanco, pazi na higieno.
V karanteno so napoteni visoko rizični kontakti. To smo zanemarili, pravi Čakš Jagrova, rekoč, “saj mi nič ni”. Nekdo, ki je bil v tesnem stiku z bolno osebo, se opredeli kot visokorizični in mora ostati doma 10 dni ter spremljati svoje stanje. Paziti mora tudi, da se ne druži pretirano s svojimi družinskim člani. Tisti, ki so doma v karanteni, niso še bolniki. To so ljudje, ki jih napotimo v karanteno, da vidimo, če bodo v desetih dneh zboleli. Njihovi družinski člani ne sodijo v karanteno, pojasnjuje. Če pa oseba v karanteni zboli, so tudi družinski člani napoteni v karanteno.
Kmalu potrjevanje pozitivnega hitrega testa s PCR
Na ministrstvu za zdravje pripravljajo postopek, po katerem se vse, ki so pozitivni na hitrih antigenskih testih, avtomatično napoti še na PCR test, je povedala Čakš Jagrova. Želijo si, da bi že konec tega tedna ta sistem uvedli v prakso.
Tri mesece po začetku bolezni covid-19 ni potrebno ponovno testiranje, tudi ni potrebno, da gre taka oseba kot visokorizični kontakt v karanteno, pravi Čakš Jagrova. Ta časovni okvir po preboleli bolezni se bo lahko razširil na šest mesecev od začetka bolezni, je povedala. Že sedaj epidemiologi svetujejo, da se tistim, ki so znotraj tega časovnega okna, ni potrebno ponovno testirati.
Do konca februarja bi cepili starejše od 80 let
Nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta Grgič Vitek je povedala, da bodo do konca februarja cepili starejše od 80 let, zatem bodo prišli na vrsto starejši od 75 let, nato pa starejši od 70 in posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost. Predvidevajo, da bodo do konca februarja cepili starejše od 80 let, marca pa starejše od 75, ob predpostavki, da bo med njimi 70-odstotno zanimanje za cepljenje. Tako bi za cepljenje aprila prišli na vrsto starejši od 70 let in posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost.
Slovenija je doslej prejela 132.075 odmerkov cepiva proti covidu-19, od tega 114.075 od proizvajalcev Pfizer in BioNTech, 8400 od Moderne in 9600 od AstraZenece. Ta teden je predvidena dobava še 9600 odmerkov cepiva AstraZenece. STA
Potek cepljenja bo odvisen od izkazanega interesa ter od dobav cepiva, je poudarila Marta Grič Vitek.
Pojavili so se tudi številni pozivi iz kritične infrastrukture za čim prejšnje cepljenje. Na NIJZ ocenjujejo, da bi morali prednostno obravnavati šolnike, sicer pa vsaka služba zase ocenjuje, da je najbolj nujna in da mora priti prva na vrsto, o tem, kakšne bodo prioritete, pa bo odločala vlada, je povedala Marta Grgič Vitek.
Zaenkrat je še neznanka, v kolikšni meri cepljenje preprečuje možnost za prenos virusa.
V odpadnih vodah lahko virus zaznajo nemudoma
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Maja Ravnikar je povedala, da se virus izloča z blatom, zato je mogoče analizirati odpadne vode in spremljati stanje ter ugotavljati, ali so prisotne tudi nove različice virusa. Do jeseni so na inštitutu razvili metodo in pilotni monitoring v odpadnih vodah. Količine virusa v čistilnih napravah sovpadajo s številkami o aktivno okuženih prebivalcih. Inštitut z analizo odpadnih voda ne pokrivajo celotne Slovenije, ampak približno 600.000 prebivalcev.
Če je bila še spomladi količina virusa v odpadnih vodah zelo majhna, je septembra začela naraščati, zelo je narasla oktobra in doživela vrh v začetku novembra, pravi Ravnikarjeva. Naraščanje se je ustavilo in od takrat se količina virusa v Ljubljani ne spreminja pretirano, zaznali so malenkosten padec navzdol, a ne zelo velik. Število okuženih v Ljubljani je zdaj tako kot okoli 24. oktobra, je povedala. Januarja so zaznali povečalo število okuženih, že nekaj časa pa opažajo denimo upad virusa v Velenju. Odpadne vode so spremljali tudi v primeru doma starejših občanov in osnovne šole.
“S sledenjem odpadne vode vidimo stanje v celotni populaciji, tudi asimptomatske in te, ki se niso testirali. To zaznavanje je zelo hitro, včasih še pred uradno številko,” je povedala in dodala, da je metoda primerna tudi za odkrivanje novih žarišč okužbe.
Sledenje v odpadnih vodah v prvi polovici januarja kaže, da v Sloveniji ni južnoafriške in brazilske različice virusa, je pa nekaj mutacij, povezanih z angleško različico.
