Tožba za Romana Leljaka

LJUBLJANA > Kot je zapisala Ksenija Horvat Petrovčič, je trditev Romana Leljaka na parlamentarni komisiji za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, da v omenjeni oddaji ni smel pokazati dokumenta, ki naj bi nastal 11. julija 1972 v Beogradu, neresnična. Leljak je kot razlog navedel, da je "tisti dan gospod Janez Zemljarič poklical urednico Ksenijo Horvat Petrovčič in so se tam dogovarjali, kako in na kakšen način”.

Leljak je ob tem povedal, da sta mu klic pisno potrdila dva zaposlena na TV Sloveniji in dodal, da gre torej za problem omenjene televizije. Sicer pa meni, da je bila celotna oddaja usmerjena narobe. Kritičen je tudi do pristopa novinarjev Milanu Doriču, za katerega Leljak sklepa, da je leta 1975 ubil hrvaškega emigranta Nikico Martinovića. Kot je opozoril, ga novinarji med drugim sploh niso vprašali, ali je bil sodelavec Udbe.

Horvat Petrovčičeva: Zemljaričem nisem govorila ne tisti dan ne nikoli prej

“Z Janezom Zemljaričem nisem govorila ne tisti dan in ne nikoli prej, kaj šele, da bi se z njim dogovarjala o vsebini oddaje. V Informativnem programu TV Slovenija oddaje oblikujemo samostojno, upoštevajoč zgolj profesionalna novinarska merila," poudarja Horvat Petrovčičeva.

Navedla je, da je Leljaka v oddajo povabila prav zaradi najdenih dokumentov in njihove razjasnitve, in to kljub pričakovanemu protestu velikega dela javnosti, ki je tudi v naknadnih odzivih na oddajo problematiziral udeležbo in kredibilnost Leljaka glede na njegovo preteklost. "Zakaj bi mu torej nato preprečila pokazati domnevne dokaze, še posebej, ker se v oddaji, ki poteka v živo, tega sploh ne more preprečiti," se še sprašuje urednica informativnega programa.

Leljakovo trditev na javni seji komisije DZ razume kot hudo žalitev in poskus diskreditacije. Ne le osebno, ampak tudi celotne ekipe oddaje Tarča, ki je bila na omenjeni parlamentarni komisiji izpostavljena obtožbam, "da je torej izvajala nekakšno dogovorjeno strategijo Informativnega programa TV Slovenija, katerega urednica sem, in javne televizije," je zapisala. Zato je proti Romanu Leljaku vložila tožbo.

Leljak je na Dobu odslužil kazen zaradi goljufij

Leljak je moral za zapahe (tri leta in osem mesecev) zaradi goljufanja pri posredovanju posojil in zlorabe kartice Diners club. Leta 1993 je avstrijski banki Leasfinanz lažno prikazal več slovenskih posojilojemalcev zato, da je lahko avstrijska posojila vtaknil v svoj žep. Istega leta je ogoljufal še banko Hypo leasing in si pridobil več kot 13 milijonov tolarjev (54.000 evrov) protipravne premoženjske koristi, tako je 8. februarja 2001 razsodil senat okrožnega sodišča, to sodbo pa je leta 2005 potrdilo višje sodišče, je poročal časnik Dnevnik leta 2008. Kazen je prestajal na Dobu.

STA, NR