Tretjina predpisanih antibiotikov je nepotrebnih

LJUBLJANA > Zdravnica Bojana Beovič z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je pred evropskim dnevom antibiotikov pojasnila, da Slovenija pri ambulantni porabi antibiotikov sega v spodnjo tretjino Evrope.

Več antibiotikov jemljejo ženske

V državah EU je lani antibiotik vsaj enkrat vzelo 35 odstotkov ljudi, v Sloveniji pa 28 odstotkov, kaže raziskava, ki jo je v petek objavila Evropska komisija. Nekoliko več antibiotike jemljejo ženske.

Ambulanta poraba se je v zadnjih desetih letih bistveno zmanjšala zaradi večje izobraženosti predvsem mlajših zdravnikov o tej problematiki, pa tudi zaradi spremembe odnosa do antibiotikov. V ambulantah se sicer predpiše med 80 in 90 odstotkov vseh antibiotikov, ostalo pa v bolnišnicah. Takšno razmerje je posledica tega, da se tudi večina ljudi zdravi ambulantno in da je bolnišničnega zdravljenja bistveno manj.

Pri porabi antibiotikov v bolnišnicah je Slovenija v evropski sredini

Po besedah Beovičeve se je spremenil tudi odnos do antibiotikov pri bolnikih. Zahteve bolnikov po antibiotičnem zdravljenju namreč danes več niso tako pogoste kot pred leti, saj so ljudje seznanjeni, da antibiotiki delujejo na bakterijske okužbe in ne na viroze in prehlad, torej niso zdravilo za vsako težavo. Pri porabi antibiotikov v bolnišnicah pa je Slovenija v evropski sredini.

Raziskava tudi kaže, da je v Sloveniji zaradi gripe lani antibiotike vzelo deset odstotkov vprašanih, medtem ko je evropsko povprečje 18 odstotkov. Zaradi prehlada jih je vzelo sedem odstotkov, v Evropi pa 13 odstotkov. Slovenija sicer izstopa po porabi antibiotikov zaradi vnetega grla. Pri nas je zaradi tega vzelo antibiotike 23 odstotkov, v EU pa 11 odstotkov vprašanih.

Tudi pri nas superbakterije, odporne na antibiotike

Problem nesmotrnega predpisovanja in porabe antibiotikov je predvsem v tem, da bakterije potem razvijejo odpornost. Zaradi odpornosti na antibiotike se lahko zdravljenje zaplete do te mere, da morajo bolnika sprejeti v bolnišnico, saj vsa zdravila, ki se dobijo v obliki tablet, niso več učinkovita. Ob sočasni alergiji na penicilin in zmanjšani občutljivosti na druge vrste antibiotikov, je takšnega bolnika bistveno težje zdraviti.

So pa tudi v Sloveniji že tako imenovane superbakterije, ki so odporne na vse vrste antibiotikov ali pa občutljivejše le na enega, ki pa je slabo učinkovit. A na srečo so to le posamični primeri, pravi Beovičeva.

Zdravniki predpišejo antibiotik, da bi si “zmanjšali svojo tesnobo

Največje ovire pri zmanjševanju porabe in predpisovanja antibiotikov so po njenih navedbah predvsem zdravniško nepoznavanje antibiotikov. Beovičeva namreč pravi, da zdravniki včasih predpišejo antibiotike, da "zmanjšajo svojo tesnobo", saj menijo, da s tem naredijo nekaj dobrega za bolnika. Bolj pametno bi bilo premisliti, kaj je prava bolezen, in bolnika usmerjeno zdraviti, pravi Beovičeva.

Takšno predpisovanje je tudi posledica pomanjkanja izobraževanja zdravnikov na tem področju. Po besedah Beovičeve se zdravniki o nevarnostih prekomernega predpisovanja antibiotikov izobražujejo v dodiplomskem študiju, medtem ko tega v času specializacije skorajda ni.

Evropska komisija bo tudi financirala novih 15 raziskav oziroma projektov na tem področju v vrednosti 91 milijonov evrov. V okviru projektov bodo raziskovalci razvijali nova protimikrobna zdravila ter alternative proti mikrobom, kot so cepiva. Preučili bodo tudi odpornost na antibiotike v prehrambeni verigi ter preverili nanotehnologijo, ki bi lahko pripomogla k razvoju novih protimikrobnih zdravil.

STA