Trgovinska zbornica o cenah hrane: Trgovci ne izžemajo pridelovalcev hrane

LJUBLJANA • Ob napovedih, da se bo hrana v bližnji prihodnosti še podražila, so predstavniki kmetov v četrtek poudarili, da niso oni krivi za podražitev hrane v slovenskih trgovinah. Stroški vhodnih surovin so se zvišali, medtem ko so odkupne cene kmetijskih proizvodov padle, tudi občutno. Predstavniki kmetov so ob tem poudarili, da je za končno ceno treba pogledati celotno prehransko verigo. "Ne želimo kazati s prstom, kje v verigi se dodaja vrednost, želimo samo poudariti, da slovenske kmetije zagotovo niso razlog za morebitne podražitve hrane. Če bi namreč maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša," je podčrtal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgorošek.

Danes so se s tem v zvezi oglasili še trgovci. V njihovi zbornici so "ob medijskih objavah" po četrtkovi novinarski konferenci poudarili, da je treba gibanje cen hrane obravnavati na podlagi podatkov in ob upoštevanju celotne verige preskrbe s hrano. Zavrnili so "posplošene očitke o izžemanju kmetov" s strani trgovcev. "Iz znižanja posamezne odkupne cene ni mogoče sklepati, da razliko do končne cene na polici pobere trgovec," so navedli v sporočilu za javnost.

Odkupna cena pri kmetu namreč po njihovih opozorilih predstavlja le del končne cene izdelka. Veriga vključuje tudi odkupovalce, zadruge, živilskopredelovalno industrijo in druge udeležence, končna cena pa stroške predelave, transporta, skladiščenja, hlajenja, pakiranja in dela ter davke. Razlika med odkupno in maloprodajno ceno zato ni enaka zaslužku trgovca, so izpostavili.

V zbornici so spomnili, da že več kot desetletje pozivajo pristojne organe in druge akterje k sprejetju ukrepov, ki bodo izboljšali konkurenčni položaj celotne verige preskrbe s hrano. Kot prvi korak vlade v pravo smer vidijo odločitev za subvencioniranje nakupa in namestitve pnevmatik ter pomoč kmetijstvu za nakup t. i. kmečke nafte. Znova predlagajo čimprejšnjo uveljavitev nižje, petodstotne stopnje DDV za osnovna živila, tudi za semena, sadike in gnojila, kar predvideva interventni zakon za razvoj Slovenije, o katerem bodo volilci še pred koncem leta odločali na naknadnem zakonodajnem referendumu.

Sama razprava o o cenah hrane mora medtem po opozorilih zbornice temeljiti na primerljivih podatkih in upoštevanju stroškov vseh členov te verige. "Le tako lahko oblikujemo ukrepe, ki bodo izboljšali položaj slovenskih kmetov, zadrug, živilsko-predelovalne industrije, trgovine in potrošnikov," so prepričani.

Omenili so še, da so bile cene hrane po podatkih statističnega urada septembra v povprečju za 0,9 odstotka nižje kot septembra lani, cene pa so bile medletno nižje po različnih skupinah živil. "Zato ne moremo pritrditi splošni trditvi, da maloprodajne cene hrane naraščajo tudi ob zniževanju odkupnih cen. Pocenitve so prisotne v več pomembnih skupinah živil, ki sestavljajo vsakodnevno potrošniško košarico," so jasni.

Dodali so, da se spremembe odkupnih cen v maloprodajne cene ne prenašajo takoj, kar velja tako ob podražitvah kot ob pocenitvah. Po njihovih analizah prenos poteka z zamikom približno štirih do šestih mesecev, zaradi drugih členov v verigi pa ni mogoče pričakovati enake odstotne spremembe odkupne in maloprodajne cene.