Trije stebri so Triglav in dve banki
Zavarovalnica Triglav, NLB in NKBM so trije stebri, ki jih je v strategiji razvoja finančnega sektorja predvidel finančni minister Franc Križanič. Država bi v njih obdržala kontrolni delež.
LJUBLJANA>“Gre za tri pomembne finančne centre, za katere želimo, da ostanejo neodvisni,” je prepričan minister Franc Križanič. Predlog strategije razvoja finančnega sektorja sicer med strateškimi finančnimi institucijami opredeljuje Novo Ljubljansko banko (NLB), Zavarovalnico Triglav in Novo Kreditno banko Maribor (NKBM) v verjetni povezavi s Pozavarovalnico Sava, Zavarovalnico Maribor in Zavarovalnico Tilia.
Država želi modernizirati lastništvo, tako da bi se lahko njen delež v teh stebrih znižal tudi pod 50 odstotkov.
Predlog strategije razvoja finančnega sektorja v Sloveniji je za agencijo za zavarovalni nadzor in agencijo za trg vrednostnih papirjev še skrivnost. V Zavarovalnici Triglav ga pozdravljajo. “Gre za slab dokument,” pa ocenjuje ekonomist Igor Masten. Po njegovem ta le potrjuje lastniško vpletenost države v NLB, NKBM in Zavarovalnico Triglav z eksplicitno navedenim ciljem ohranitve dominantnega vpliva države na upravljanje in poslovanje teh podjetij. V strategiji pa sploh niso navedli kakršnih koli ekonomsko utemeljenih ciljev, ki naj bi jih s to strategijo dosegli, ugotavlja. STA
Križanič je glede razpršenosti lastništva pojasnil, da bi država v posameznem stebru sicer obdržala le 25-odstotni delež plus eno delnico, vendar le pod pogojem, da bi drugi največji lastnik obvladoval nekajkrat manjši delež od državnega.
Vlada bo predlog poslala agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države, ga nato znova obravnavala in ga poslala v DZ.
Država bi glede na predlog primerne lastnike iskala med institucionalnimi vlagatelji, mednarodnimi finančnimi institucijami (med temi navaja Evropsko banko za obnovo in razvoj) in z razpršenim lastništvom na trgu kapitala.
Križanič poudarja, da želi vlada s strategijo slovenskim finančnim družbam omogočiti lažji prodor na tuje trge. Poleg Balkana in Vzhodne Evrope bi Križanič slovenske banke in zavarovalnice širil tudi v razviti del Evrope. “Če zahodnoevropske družbe poslujejo pri nas, zakaj ne bi naše odšle k njim?” se sprašuje.NR, STA