Tropska noč tudi na Voglu

LJUBLJANA > Temperature so danes podobne ali nekoliko višje kot v torek. Ob 16.30 je bilo v Podnanosu 39 stopinj, v Črnomlju in v Osilnici 38 stopinj, v Lendavi pa 37 stopinj Celzija, kažejo podatki, objavljeni na spletni strani Agencije za okolje (Arso).

Vpliv vroče zračne mase v višinah je zaradi različnih krajevnih in regionalnih vetrov, sušnosti tal in rastlinja ter geografskih značilnosti po Sloveniji precej različen. Najbolj ga občutijo na jugu in zahodu, najmanj pa po nižinah na severovzhodu.

Najbolj vroče je bilo v torek v Podnanosu, kjer se je ogrelo do 38,7 stopinje Celzija. Nenavadno vroče je bilo med drugim na Babnem polju, in sicer 34,3 stopinje. To je bilo celo malenkost topleje kot v skoraj 600 metrov nižje ležeči Murski Soboti, kjer so namerili 33,9 stopinje Celzija, so še navedli na agenciji.

Ozon draži sluznico in dihala

V Ljubljani pa je danes koncentracija ozona ob 16. uri presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter. Glede na vremensko napoved je mogoče pričakovati preseženo opozorilno vrednost še vse popoldne, v večernih urah pa naj bi koncentracija padla. Tudi jutri lahko pričakujemo preseganje opozorilne vrednosti v popoldanskem času, pravijo na Arsu.

Koncentracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, lahko dražijo sluznico in dihala. Zato na Arsu priporočajo, naj ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v času povečane koncentracije ozona ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija nižja. Tudi zdravim ljudem priporočajo, da se v tem času izogibajo naporov.

Največkrat se ljudje v vročih dneh pregrejejo zaradi športnih dejavnosti ali dela v vročini, a večino takih bolnikov obravnavajo že na terenu ali v okviru službe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana, pravi vodja internistične prve pomoči interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Hugon Možina. Na internistični prvi pomoči so do zdaj po njegovih besedah pregledali le štiri bolnike, ki so imeli težave zaradi neposredne izpostavljenosti vročini, so sporočili z UKC Ljubljana.

Poskrbimo za tekočino

Na internistični prvi pomoči pa po Možinovih besedah pregledajo precej srčnih, pljučnih, karcinomskih, dementnih, nepokretnih in drugih kroničnih bolnikov, pri katerih se kot vzrok poslabšanja v ozadju lahko skrivajo visoke temperature. Bodisi so bili v slabo hlajenih prostorih bodisi niso pili dovolj tekočine.

Opozoril je, da morajo biti na vnos zadostne količine tekočine še posebej starejši, ki ne čutijo prave žeje. Znak, da premalo pijemo, je tudi urin, ki je temen. Če se nam vrti in zniža krvni tlak, moramo zaužiti dovolj tekočine. Če pa se že pojavi zmedenost in vroča koža brez potenja, je treba takega človeka takoj ohladiti z vodo in ga prepeljati k zdravniku.

Na poslabšanje zdravstvenega stanja lahko po njegovem pojasnilu vpliva tudi prekomeren učinek zdravil v kombinaciji s prekomerno toplim okoljem in premajhnim vnosom tekočine.

V Ljubljani so obravnavali več ljudi zaradi vročinskega kolapsa, ki pomeni izgubo zavesti in druge težave, ki jih povzroča izpostavljenost veliki toplotni obremenitvi. V službi nujne medicinske pomoči so obravnavali šest oseb s kolapsom, dve osebi pa so oskrbeli na terenu, je poročal Radio Slovenija.

Taki bolniki ponavadi občutijo oblivanje znoja, vrtoglavico, lahko jim je slabo, za krajši čas lahko izgubijo zavest, je za radio povedal specialist urgentne medicine Timotej Šuc.

V tem času je po navajanju radia tudi več sprejemov zaradi težav, ki bi jih prav tako lahko pripisali veliki toplotni obremenitvi, tako zaradi vrtoglavice, slabosti in glavobolov.

Težav pa nimajo le starejši in kronični bolniki, ampak tudi mlajši. Ti imajo po besedah zdravnika Šuca težave, če premalo pijejo in so v vročih prostorih s premalo prezračevanja.

STA