Tudi drugi poskus sprememb volilne zakonodaje je padel v vodo

LJUBLJANA > Novela zakona o volitvah v državni zbor, ki so jo vložile poslanske skupine SAB, LMŠ, Levica in SD, je predvidevala spremembo volilnega sistema z uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu in ukinitvijo volilnih okrajev. Sprememba volilne zakonodaje je namreč nujna, saj je ustavno sodišče ugotovilo, da je ta neustavna v delu, ki govori o določitvi volilnih okrajev. Zakonodajalcu je postavilo tudi dveletni rok za izpolnitev odločbe, ki poteče že 21. decembra letos, torej v ponedeljek.

Predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki predvideva spremembo volilnega sistema z uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu in ukinitvijo volilnih okrajev, je tako podprlo 55 poslancev iz vrst omenjenih strank ter SMC, NSi in SNS ter en predstavnik narodnosti. Od poslancev naštetih strank nista bila prisotna dva poslanca SD in en iz NSi. Proti so bili poslanci SDS in poslanec DeSUS Robert Polnar, trije poslanci DeSUS so se vzdržali, eden pa na glasovanju ni bil prisoten.

Pričakovati je predlog za spremembe meja volilnih okrajev

Prvi poskus sprememb volilnega zakona je bil neuspešen že marca, enaka usoda pa je doletela tudi tokratni predlog. Za sprejem novele zakona bi namreč moralo glasovati vsaj 60 poslancev, kar pa se ob drugi obravnavi predloga ni zgodilo.

Pričakovati je sicer vložitev predloga za spremembe meja volilnih okrajev, ki je druga pot za implementacijo ustavne odločbe. A je po mnenju predlagateljev novele zakona o volitvah v DZ takšna pot manj ustrezna. Poleg tega predloga za preoblikovanje okrajev sploh še ni v DZ, rok za uresničitev ustavne odločbe pa poteče v ponedeljek, je v imenu predlagateljev opozorila Maša Kociper (SAB).

Sicer pa spremembe volilne zakonodaje, kot jih predlagajo, po njenih besedah za volilce predstavljajo dodano vrednost. Imeli bi namreč večji vpliv na izvolitev posameznih poslancev, s tem pa bi se po njenem prepričanju povišala tudi volilna udeležba in zaupanje v politiko. Kociprova je še opozorila, da so o predlogu opravili zelo dolgo razpravo ter upoštevali pripombe skoraj vseh strank in je zato najboljši možni kompromis.

Ukinitev okrajev bi pomenila izbiro med posameznimi kandidati iste liste

Da poskus spreminjanja okrajev ni ustrezen, menijo tudi v LMŠ. Po besedah Rudija Medveda, ki je bil v prejšnji vladi minister za javno upravo, se meja okrajev ne bo dalo uskladiti. Takšen predlog so na ministrstvu v njegovem mandatu že pripravili, a je bil za mnoge poslance nesprejemljiv, ker je posegal v njihov volilni okraj. Po prepričanju poslancev LMŠ je ukinitev okrajev tudi bistveno bolj demokratična pot, saj volilce postavlja v središče odločanja.

Tudi večina poslancev SD meni, da bi ukinitev okrajev pomenila izbiro med posameznimi kandidati iste liste, zato tudi zagovarjajo načelo t. i. polne liste, torej da bi morale imeti stranke v posamezni volilni enoti po enajst kandidatov. Sedanja ureditev po besedah Matjaža Hana zaradi različno velikih okrajev pomeni neenakost med kandidati iste liste. Za poslance SD je pomembno tudi povišanje spolnih kvot na 40 odstotkov, kar je prav tako zapisano v predlogu.

Da bi predlagane spremembe uveljavile načelo personalizacije volitev, so prepričani tudi poslanci SMC. Janja Sluga je poudarila, da je preferenčni glas, ki ga prinaša predlog, podoben tistemu z evropskih volitev. Ta pa je, kot kaže, enostaven, razumljiv in omogoča odločilen vpliv volivcev na izvolitev kandidatov. Če bo tudi tokratni poskus takšnih sprememb neuspešen, pa po njenih besedah nimajo druge izbire, kot da poskušajo s preoblikovanjem okrajev.

V Levici pa so prepričani, da spremembe okrajev ne bodo zadostile zahtevam ustavnega sodišča. Po mnenju Mateja T. Vatovca je ustavno sodišče pogoje za njihovo ustavnost zelo natančno definiralo, vsem pogojem pa je težko zadostiti. Če denimo uskladijo velikost okrajev, se s tem porušijo kriteriji geografske in kulturne zaokroženosti, je prepričan. Opozoril je še, da se rok za izvršitev ustavne odločbe "bliskovito bliža", upoštevanje odločbe pa je odgovornost DZ.

Spremembe uživajo tudi podporo poslancev NSi, ki so se sicer zavzemali za uvedbo absolutnega prednostnega glasu in domicila, torej da bi kandidati lahko kandidirali samo na območju svojega prebivališča, a so po besedah Blaža Pavlina pri tem ostali osamljeni. Zato so v nadaljevanju podprli danes predlagane rešitve, saj menijo, da bodo z njimi volilci v roke dobili odločilni vpliv na izbiro kandidatov, s tem pa bi pripomogli k vrnitvi zaupanja v politiko.

Tudi v SNS so napovedali podporo predlaganim spremembam, saj imamo po besedah Zmaga Jelinčiča Plemenitega v Sloveniji danes "čuden volilni sistem, nekakšno loterijo, da nihče nikoli ne ve, kdo bo prišel v parlament. Ta sistem po njegovi oceni strankam onemogoča, da bi dale na vrh svojih list najboljše kandidate. Glede očitkov, da predlog prinaša centralizacijo, pa je dejal, da poslanci odločajo o stvareh, ki so ključnega pomena za državo, "ne pa za posamezne krajevne skupnosti".

Nasprotniki predloga: Ukinitev volilnih okrajev bi prinesla večjo centralizacijo

Da bi ukinitev volilnih okrajev prinesla večjo centralizacijo, je namreč eden glavnih očitkov nasprotnikov predloga. Po besedah poslanca SDS Branka Grimsa bi predlog prinesel nekaj več možnosti izbire znotraj posameznih list, a v SDS dajejo prednost enakopravni zastopanosti in skladnemu regionalnemu razvoju. Sicer pa se v tej stranki zavzemajo za večinski oziroma vsaj kombinirani volilni sistem, ki ne bo omogočal "kravjih kupčij", nestabilnosti vlad in padanja volilne udeležbe.

Na nesorazmerno regionalno zastopanost, ki naj bi jo prinesel predlog, je v imenu poslanske skupine Desus opozoril tudi Robert Polnar. Poudaril je, da ustavno sodišče sploh ni problematiziralo veljavnega volilnega sistema in ni razveljavilo ureditve okrajev, ugotovilo je le njihovo neskladje z ustavo. Problematiziral je tudi dejstvo, da bi ob širši izbiri volilci na voliščih dobili "plahte" s 150 do 200 imeni.