Tudi Jelinčič izstopil iz podskupine za arbitražni sporazum
Prvak SNS Zmago Jelinčič je nepreklicno izstopil iz podskupine za pravičnost, ki deluje v okviru neformalne posvetovalne skupine za arbitražo pri zunanjem ministrstvu. Jelinčič je danes tudi sklical novinarsko konferenco, na kateri je vladi znova očital izdajo nacionalnih interesov.
LJUBLJANA> Kot je v pismu zapisal prvak SNS, so bili v pogovorih pred nastankom neformalne skupine njeni nameni opredeljeni precej drugače, kot se kažejo danes. Že sama ločitev skupine na zgodovinsko, pravniško in “pravičniško” podskupino po njegovem kaže, da skušata ministrstvo za zunanje zadeve in vlada z njo predvsem pridobiti čas ter z vključitvijo nekaterih posameznikov v delo skupine vsaj delno zavreti polemiko v javnosti.
Namen podskupine ni varovanje slovenskega nacionalnega prostora
Tudi sestava vseh treh podskupin po mnenju Jelinčiča kaže, da glavni namen ni bil varovanje slovenskega nacionalnega prostora in zagotavljanje njegove celovitosti na osnovi mednarodnega prava, ampak zgolj slovenski vladi pripraviti argumente, pa četudi nekompetentne, za potrditve njenih odločitev.
Jelinčiča odstopi iz podskupine ne čudijo
Zato ga tudi ne čudi, da je sodelovanje v skupini - ta naj bi se sicer doslej sestala vsega dvakrat, Jelinčiča pa na teh sestankih ni bilo - že na samem začetku odklonil France Bučar, kasneje pa tudi Andrej Lenarčič in nazadnje v sredo Marko Pavliha.
Premier Borut Pahor je danes na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da ga razlogi za izstope članov iz skupine za pripravo na arbitražo pri zunanjem ministrstvu ne prepričajo. Dodal je, da ima sicer vsakdo pravico, da se tako odloči, saj gre za prostovoljno delo. Po njegovih besedah so razlogi morda osebne narave in jih ne pozna. Dodal je, da delo komisije poteka, tako da ne vidi pravih razlogov za izstop članov.
Tudi na novinarski konferenci je Jelinčič ponovil, da vlada očitno noče urediti vprašanja o meji s Hrvaško na način, ki bi ustrezal mednarodnemu pravu in zgodovinskim dejstvom, saj ne pozna oziroma noče priznati dokumentov, na osnovi katerih bi to lahko naredila.
Arbitražni sporazum je napisan pod prisilo ZDA in EU
Sporazum o arbitraži je bil po njegovem napisan zelo “voluntaristično” in podpisan pod prisilo ZDA in EU. Rešitev vidi v tem, da Slovenija prekine oziroma odstopi od sporazuma, kar lahko stori v skladu z dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu, saj je Hrvaška sporazum večkrat bistveno kršila. Nazadnje je to storila v novem pravilniku o mejah v ribiškem morju, ko je mejo znova zarisala po sredini Piranskega zaliva.
“Pogledati v čas, ko sta bila naša tudi Kvarner in Istra”
Jelinčič je danes še opozoril, da hrvaška stran slovenski politiki in tako imenovani pravni znanosti že od samega začetka zelo zvito govori, da je predmet razmejitve Piranski zaliv, kar pa nikakor ne drži. Razmejitev med Slovenijo in Hrvaško namreč nikakor ne bi smela temeljiti na administrativno določenih mejah iz časov Kraljevine Jugoslavije ali SFRJ, ampak je treba pogledati dlje nazaj, ko sta bila naša tudi Kvarner in Istra, je prepričan Jelinčič.
Edini relevanten dokument - manifest cesarja Karla
Edini relevanten dokument, ki dejansko določa slovenski nacionalni prostor, je po mnenju Jelinčiča manifest cesarja Karla iz leta 1918, v katerem je jasno zapisana federalnost avstrijskega dela Avstro-Ogrske in s tem dana možnost, da se slovenske dežele iz avstrijskega dela monarhije povežejo v skupno državo. A ta manifest je pri “tako imenovanih mednarodnih pravnikih in tako imenovanih zgodovinarjih”, ki sodelujejo v posvetovalni skupini, nezaželen in ga negirajo, je poudaril Jelinčič.
STA