Tudi občinam ne diši predlagani davek na nepremičnine

LJUBLJANA > Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je povedal, da so predstavniki občin - na sestanku so bili poleg združenja tudi predstavniki Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije - vztrajali na tem, da jim ministrstvo predstavi dejanske finančne posledice za občine.

Nekatere občine bi ostale brez kakršnega koli prihodka z naslova nepremičninskega davka

Izračuna, koliko davka bi morale občine plačati državi - po predlogu bi bile obdavčene tudi nepremičnine v lasti občin -, na ministrstvu nimajo. Po nekaterih izračunih, pravi Smrdelj, bi lahko nekatere občine ostale brez kakršnega koli prihodka z naslova tega davka.

Predstavniki občin so menili, da se takšnega “eksperimenta” ne da na hitro izpeljati, da je to preveliko tveganje za občine in da naj ministrstvo resno razmisli o tem, da država sama uvede ta davek, katerega izkupiček bi šel v celoti v državni proračun, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pa zaenkrat ostane. Hkrati bi ukinili davek od premoženja.

Javna infrastruktura naj ne bo obdavčena

Predlagajo tudi, da se javna infrastruktura - npr. športna in kulturna - ne obdavčuje, ker to pomeni samo pretakanje denarja nazaj na državo.

Smrdelj opozarja, da bi bila nihanja med občinami zelo velika - v nekaterih bi bila obremenitev bistveno nižja, v drugih pa nekajkrat višja - in da imajo občine nadomestilo zdaj prilagojeno svojim potrebam in razmeram v občini.

“Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je osnovni fiskalni instrument občin,” poudarja Smrdelj in dodaja, da so občine v takšnih finančnih škripcih, da si takšnega tveganja ne morejo privoščiti.

Druga možnost bi bila, da je davek na nepremičnine v celoti v pristojnosti občin.

Ministrstvo je po Smrdeljevih besedah pripombe vzelo na znanje, Smrdelj pa upa, da bodo skupaj uspeli poiskati rešitev vsaj za neko prehodno obdobje.

Novi predlog polovica prihodka od davka bi šla državi, polovica pa občinam

Tudi novi predlog rešitev predvideva, da bi polovico prihodka od davka šlo državi, polovico pa občinam. Občine bi imele možnost, da svoj del posamezne stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za 50 odstotkov.

Ministrstvo ugotavlja, da bi nekaj občin kljub možnemu povišanju davčnih stopenj z naslova obdavčitve nepremičnin pridobile manj prihodkov. Predlaga pa se, da bi se v izračunu solidarnostne in finančne izravnave, kot prihodek za financiranje primerne porabe občin, upoštevalo 50 odstotkov prihodka od davka na nepremičnine. S tem bi se prihodke iz tega vira prelilo iz občin, ki s temi prihodki presegajo primerno porabo, v občine, ki primerne porabe ne dosegajo.

Ministrstvo ocenjuje, da bi imelo primanjkljaj prihodkov 30 občin, ob upoštevanju možnosti zvišanja davka za 50 odstotkov pa pet občin.

STA