Tudi prekmurska šunka je v Evropi
Na evropski listi zaščitenih kmetijskih pridelkov in proizvodov je že dvajset slovenskih, trije pa so na čakalni listi. Nazadnje so v Bruslju z oznako zaščitena geografska označbe (ZGO) opremili prekmursko šunko.
BRUSELJ, MURSKA SOBOTA > V uradnem listu EU je bil pred prazniki objavljen odlok o registraciji prekmurske šunke kot izdelka z zaščiteno geografsko označbo (ZGO). Označba zagotavlja da je bila šunka predelana skladno s pravili iz specifikacije, ki slonijo na tradiciji okolja, je ob prekmurski šunki v Sloveniji označenih še šest mesnin: kraški pršut, panceta in zašink, zgornjesavinjski in šebreljski želodec ter prekmurska tünka.
Najvišja stopnja zaščite v EU je zaščitena označba porekla (ZOP). Oznaka pomeni, da gre za kmetijski proizvod, ki je bil pridelan in predelan na označenem geografskem območju. To oznako ima sedem slovenskih kmetijskih pridelkov: ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, kraški med, ter siri tolminc, bovški sir in mohant.
Prekmurska šunka je že dvajseti v EU zaščiteni kmetijski pridelek oziroma proizvod, na čakalni listi pa so še trije, med njimi piranska sol, ki bo v nekaj tednih pridobila znak zaščitena označba porekla (ZOP) ter kranjska klobasa, ki čaka na odločitev o hrvaškem ugovoru. Prekmurska šunka je prekajena in sušena mesnina, pridelana iz svinjskega stegna brez kosti. Po dimljenju in sušenju mora zoreti še vsaj pol leta. Največji pridelovalec prekmurskih šunk - pod tem imenom smejo biti na tržišču le certificirani proizvodi - je Janez Kodila iz Murske Sobote, ki šunke zori v sodobnem obratu, v katerem pa je zagotovil podobne pogoje kot na starih prekmurskih domačijah. Zorilnice so namreč obložene z glino in krite s slamo. Prekmursko šunko postrežejo v tankih rezinah, Kodila pa prisega na tradicionalni način, na paličice narezano sušeno meso, saj po njegovem prepričanju organoleptične značilnosti tako pridejo veliko bolj do izraza.DS