Tudi Slovenija bo “lovila” spletne pirate
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ne podpira mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta) in je hkrati jezna na Slovenijo oziroma državo, ker ga je podpisala v tajnosti. "Tako se to ne dela, vsaka demokracija mora dati možnost, da tudi civilna družba pove svoje mnenje," je zapisala.
LJUBLJANA> Omenjeni trgovinski sporazum so v Tokiu v četrtek podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije. Med podpisnicami sporazuma, katerega namen je zaščita avtorskih pravic in zajezitev spletnega piratstva, je tudi Slovenija, ni pa med njimi denimo Nemčije. Po podpisu morajo Acto potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.
Veliki protesti na Poljskem
Na Poljskem je podpora sporazumu sprožila množične proteste. V sredo zvečer je na ulicah Krakowa in Wroclawa proti sporazumu protestiralo približno 20.000 ljudi. V mestu Kielce so se protesti sprevrgli v izgrede, pri čemer je bilo aretiranih 24 ljudi.
Zaradi poljske podpore so bile tarča hekerskih napadov spletne strani poljske vlade, tudi premiera Donalda Tuska. Ta je sicer zatrdil, da vlada ne bo popustila "izsiljevanju". Kritiki sporazuma menijo, da bo ta povzročil nadzor in cenzuro uporabnikov interneta.
Acta je mednarodni trgovinski sporazum, katerega namen je uskladitev mednarodnih standardov glede zaščite pravic ustvarjalcev glasbe in filmov, modnih ustvarjalcev, proizvajalcev farmacevtskih izdelkov kot tudi drugih izdelkov, ki so pogosto tarča kraje intelektualne lastnine. Sporazum je podoben ameriškemu zakonu proti spletnem piratstvu (Stop Online Piracy Act - Sopa), o katerem v ZDA teče vroča razprava. Proti zakonu je z zatemnitvijo svoje spletne strani nedavno protestirala spletna enciklopedija Wikipedia.
Splet je treba regulirati
Po besedah pooblaščenke je sicer najbrž iluzorno pričakovati, da bo lahko splet še dolgo ostal bolj ali manj nereguliran - s tem ko se v informacijski družbi vedno večji del našega delovanja odvija na in s pomočjo spleta, se kaže tudi potreba po pravni ureditvi nekaterih področij, ki so že urejana v realnem svetu.
"Težko bo na daljši rok dopustiti, da bi splet ostal področje, ki ga ni možno nadzorovati in kjer je vse dopustno in mogoče. Bistven izziv pa bo vsekakor, kako regulirati splet, ne da bi pri tem poteptali temeljne človekove pravice, med katere sodi tudi pravica do komunikacijske in informacijske zasebnosti," pojasnjuje Nataša Pirc Musar.
Po njenih besedah prav gotovo obstajajo rešitve, ki predstavljajo minimalne ali celo ničelne posege v zasebnost, vprašanje pa je, kako močni bodo različni politični in lobistični interesi.
Plačevanje avtorskih pravic brez cenzure
Med take rešitve teoretično sodijo različni pavšali, npr. pribitek, ki ga na mesečno naročnino dostopa plača uporabnik interneta in ki ga prejmejo lastniki pravic z naslova intelektualne lastnine. Znani pa so tudi zelo uspešni drugačni poslovni modeli plačevanja za avtorske vsebine na spletu, ki ne terjajo cenzure, nadzora in blokad spleta.
Podobne rešitve so v primerjavi s t.i. "three-strikes" zakonodajami neprimerno bolj prijazne do temeljne človekove pravice do zasebnosti, meni Pirc Musarjeva in dodaja, da bo v veliki meri rezultat odvisen od političnih in lobističnih moči, pri čemer ne gre zanemariti možnost burnega odziva javnosti, kot smo mu bili priča tudi v primeru ameriške Sope.
Regulacija mora biti “prijazna”
"Opozarjam torej na to, da se pri regulaciji svetovnega spleta ne smemo zaleteti in da moramo iskati rešitve, ki so zasebnosti in svobodi interneta bolj prijazne," nadaljuje Pirc Musarjeva in dodaja, da bodo tudi pri informacijskem pooblaščencu najbrž imeli zaradi tega mednarodnega sporazuma več dela. Hkrati upa na razsodnost parlamenta EU.
Pirc Musarjeva sicer še pojasnjuje, da pri nas še ni zaznati tako močnih pritiskov glede avtorskih pravic, da bi ta tematika predstavljala kakšen velik problem, vendar pa po njenih navedbah ne gre zanemariti, da imamo v Sloveniji že prisotne sporne zahteve do ponudnikov dostopa do interneta.
Pri nas sporne omejitve za igre na srečo
Sporne določbe zakona o igrah na srečo (107.a člen) namreč nalagajo možnost blokade spletnih strani in s tem nalagajo odgovornost ponudnikom dostopa do interneta in ne izvajalcem ali uporabnikom spletnih iger na srečo. Na celo ustavno spornost omenjene določbe opozarja tudi ministrstvo za pravosodje v svojem mnenju, dodaja informacijska pooblaščenka.
Ukrepali bodo proti Uradu
"Še več, urad za nadzor prirejanja iger na srečo je v zahtevi, o kateri je odločalo sodišče, dosegel, da se vse, ki klikajo na spletne strani internetnih stavnic, preusmeri na spletno stran urada," pravi Pirc Musarjeva v zapisu, dostopnem na spletnem naslovu http://www.twitlonger.com/show/fipsdf.
Proti uradu bodo uvedli inšpekcijski postopek, ker menijo, da urad nima pravice in pravne podlage za pridobivanje IP-številk uporabnikov internetnih stavnic. Na uradu se namreč po navedbah pooblaščenke niso zadovoljili samo z blokado nelegalnih internetnih stavnic, temveč so na svoje spletišče preusmerili podatke o prometu na blokirani spletni strani.
Pravico do komunikacijske zasebnosti varuje Ustava
Ob tem poudarja, da slovenska ustava strogo varuje pravico do komunikacijske zasebnosti, in sicer je poseg v svobodo komuniciranja dopusten, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) da je poseg določen v zakonu, 2) da poseg s svojo odločbo dovoli sodišče, 3) da je določno omejen čas izvajanja posega in 4) da je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.
STA