Tudi v politiki neenotno o Šarčevem pozivu državnim podjetjem o oglaševanju

LJUBLJANA > "Ko govorimo o sovražnem govoru in dejanjih, ki ga izražajo, moramo biti natančni in pošteni. Ni vsaka ostreje izrečena misel že sovražni govor in ni vsak poziv že izraz resne (politične) volje," je v odzivu za STA navedel prvak SMC in nekdanji predsednik vlade Miro Cerar.

Če govorimo o pozivih iz vrst politikov, moramo po njegovem mnenju priznati, da je bolj kot pozivanje k ravnanju podjetij na mestu pozivanje k omejevanju ravnanj v lastnih vrstah. "Toliko nestrpnega, žaljivega in nespodobnega govora, kot ga lahko zadnje čase slišimo izza političnih govornic, namreč zmorejo le še troli in anonimneži na komentatorskih kanalih," ugotavlja Cerar.

Spomnil je, da je k odpravi sovražnega govora kolege v političnih strankah pozval februarja letos, misleč, da se lahko v obdobju pred volitvami poenotijo v nečem dobrem in dvignejo raven razprave tudi takrat, ko se ne strinjajo. Ne od sedanje koalicije ne iz opozicije se mu ni pridružil nihče, je pojasnil in pristavil, da to tudi nekaj pove.

Edini pravi vzvod za zajezitev sovražnega govora v družbi je po Cerarjevih ocenah pogum, da se zoper nosilce takega govora ustrezno pravno ukrepa, ter dovolj politične in obče človeške spodobnosti pri javnem delovanju. Za nujne spremembe zakonodaje doslej še ni bilo ustrezne politične večine, a Cerar upa, da bo v tem mandatu drugače.

Predsednik SD Dejan Židan medtem meni, da je poziv predsednika vlade na mestu. "Vsi v politiki, gospodarstvu, praktično v vseh družbenih podsistemih se moramo odločno zoperstaviti sovražnemu govoru, nestrpnosti," je v pisnem odzivu navedel Židan.

V Levici po besedah vodje poslanske skupine Mateja T. Vatovca ocenjujejo, da je Šarčev poziv korak v pravo smer, a prekratek. Po njihovem mnenju bi lahko v strategiji upravljanja z državnimi naložbami zapisali, da so prakse oglaševanja v medijih, ki širijo lažne novice, nedopustne. Kaj je sovražno in kaj so lažne novice, bi bilo po mnenju Vatovca najustrezneje presojati z razkrivanjem lažnih novic.

Prvak Desus Karl Erjavec je pojasnil, da obsoja vsak sovražni govor, zato ne vidi zadržka, če se zoper slednjega javno poziva. Po njegovem mnenju je dolžnost vsakega posameznika, da obsodi sovražni govor, tako pa razume tudi Šarčev poziv. "Ustavna obtožba zato, ker obsojaš sovražni govor, pa je absoluten absurd," je dodal in s tem odgovoril na nekatere namige SDS.

Iz SDS je zadnje dni prišlo veliko kritičnih odzivov na Šarčev poziv. Prvak SDS Janez Janša je med drugim na družbenem omrežju twitter navedel: "Ko se ustavna obtožba napiše sama - nekoč sta Partija in Udba določala, kaj so to sovražne vsebine in kako se z njimi in notranjimi sovražniki postopa. Danes to počne njuna inkarnacija Marjan Šarec".

Evropski poslanci iz vrst SDS Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin pa so na Evropsko komisijo naslovili pisno poslansko vprašanje v zvezi z nedavnim pozivom Šarca. Evropske poslance zanima, ali je takšen poskus vpliva na delovanje in svobodo medijev v skladu z zavezami o spoštovanju svobode in neodvisnosti medijev, katerim se je zavezala Slovenija ob vstopu v EU.

Zanima jih tudi, ali komisija meni, da takšen poziv predsednika vlade predstavlja tudi poskus političnega vplivanja na poslovne odločitve podjetij, ki naj bi svobodno sprejemale njihove uprave.

V NSi so se danes odzvali z navedbo, naj podjetja v državni lasti vodijo za to zadolžene uprave v skladu z načeli korporativnega upravljanja. "Vse ostalo je neposreden pritisk politike," so dodali.

Po besedah prvaka SNS Zmaga Jelinčiča pa se je za vprašati, kdo je Šarcu dal navodilo za objavljen poziv. Tako poseganje v pravico govora je po Jelinčičevem mnenju nedopustno, gre pa tudi za posreden vpliv na delovanje nekaterih podjetij in omejevanje gospodarskih dejavnosti. To se je dogajalo v času nacizma in stalinizma, je dodal Jelinčič.

Premier se je namreč pred nekaj dnevi odzval na razprave, ali je primerno, da podjetja, ki so delno ali večinsko v državni lasti, oglašujejo v medijih, ki širijo sovražne vsebine. Pozval je k razmisleku, "ali želja po dobičku res upravičuje strpnost do nestrpnosti".

Poziv je naletel na različne odzive tudi v medijski sferi. Medtem so nekateri pravniki premierju svetovali več previdnosti, saj da tvega resno prestopanje meje politično sprejemljivega, če se postavi v vlogo presojevalca, kaj so to sovražne vsebine, kdo je zanje odgovoren in kako se jim zoperstavljati.