Tudi v primorskih šolah uspešno zmanjšali količino zavržene hrane
Izmed več kot 5000 otrok in 370 mentorjev iz vse Slovenije se je v projekt Hrana ni za tjavendan vključilo tudi šest primorskih šol. Pripomogli so k temu, da se je količina zavržene hrane v izobraževalnih ustanovah zmanjšala v povprečju za 35 odstotkov.
PRIMORSKA > Projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, je že šesto leto zapored združil slovenske šolarje in otroke v boju proti zavrženi hrani. V projekt se je letos vključilo več kot pet tisoč otrok in 370 mentorjev iz 94 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, med njimi tudi učenci in mentorji bistriške OŠ Podgora Kuteževo ter petih severnoprimorskih šol - tolminske OŠ Franceta Bevka, šempetrske OŠ Ivana Roba, novogoriške OŠ Kozara, kostanjeviške podružnice OŠ Miren in ajdovske OŠ Šturje.
Vsaka ustanova se je na svoj način lotila zmanjševanja količine zavržene hrane, z aktivnostmi pa so nadaljevali tudi v času izolacije med pandemijo. S skupnimi močmi so količino zavržene hrane v povprečju zmanjšali za 35 odstotkov, nekatere ustanove pa so uspele zavržke hrane zmanjšati celo do 90 odstotkov.
Prihodnje leto bomo na pobudo organizatorjev projekta Hrana ni za tjavendan 24. aprila v Sloveniji obeležili tudi Dan brez zavržene hrane.
Ena izmed nagrad v Tolmin
Skozi projekt, ki ozavešča otroke, mladostnike, starše in učitelje o količini hrane, ki jo zavržemo, so otroci in mentorji v svojem okolju poiskali priložnosti in uvedli različne ukrepe za zmanjšanje zavržene hrane. Sodelovali so tudi v natečaju Reciklirana kuharija, v okviru katerega so ustvarili okusne in preproste recepte iz ostankov hrane, ki bi sicer romali v smeti. Ustvarili so kar 112 domiselnih receptov. Med nagrajenci, ki so ustvarili najboljše recepte, so bili tudi učenci iz oodružnične šola za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so v svoji kategoriji osvojili 1. mesto.
Povprečen Slovenec zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi, od tega pa je skoraj 40 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z odgovornejšim ravnanjem s hrano zmanjšali.
Najboljši recepti so zbrani v novi knjižici Reciklirana kuharija, namenjeni vsem slovenskim gospodinjstvom, ki se vsakodnevno srečujejo z vprašanji, kam s preostanki hrane, kako shraniti hrano, da se predčasno ne pokvari, in kako zmanjšati količino zavržene hrane v gospodinjstvu.