Tudi z novo vlado ne bo ne boljše ne slabše
Vsaka politična nestabilnost škodi gospodarstvu, se strinjajo gospodarstveniki. “Ocenjujemo, da se bo vsaj za nekaj mesecev ustavilo praktično vse v državi,” grenko ugotavlja predsednik GZS Samo Hribar Milič. Podobno glede verjetnega razpada vlade menijo tudi primorski gospodarstveniki, ne manjka niti dvomov o tem, kaj res lahko prinese nova vlada. “Pričakujemo lahko novo vladno ekipo, ki bo - tako kot je bila sedanja - skromna glede učinkovitosti,” pravi Iztok Bizjak, direktor podjetja Gonzaga.
PRIMORSKA > Iztok Bizjak ne bo obžaloval, če pade vlada premierke Alenke Bratušek, vendar si tudi od nove - katerekoli bo že po volitvah - ne obeta veliko. Po njegovem mnenju sedanja vlada ni bila vsebinsko operativna in ni počela tistega, kar bi morala, ampak se je ukvarjala predvsem s krpanjem proračunske luknje: “A bojim se da niti nova ne bo prinesla bistvene rešitve, ker v Sloveniji enostavno ne vidim ekipe, ki bi vedela, kaj je najnujnejšega in kako to izpeljati. Zato po mojem tudi po volitvah ne bo ne boljše ne slabše, kot je bilo doslej. V vsakem primeru si lahko obetamo tako novo vladno ekipo, ki bo - tako kot je bila sedanja - skromna glede učinkovitosti.” Bizjak še pravi, da se uspešni gospodarstveniki ne zanašajo na državo oziroma vlado; od nje neposredno ne pričakujejo nič, razen ugodnega poslovnega okolja, ki bi spodbujalo delovanje podjetij, ne pa oviralo.
Ernest Gortan, predsednik uprave Intereurope, se boji posledic politične nestabilnosti. “V času, ko je nujno izvesti korenite strukturne spremembe, politična nestabilnost povečuje negotovost v slovenskem poslovnem okolju, odganja tako tuje kot domače naložbe in zmanjšuje porabo. Vse to utegne še poglobiti krizo, podaljšati čas okrevanja in s tem zmanjšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva.”
Marjan Mateta, direktor Mitola, opozarja na to, kar bi moralo ostati na prvem mestu vsake vlade: “Če bo prišlo še do večjega zastoja pri reformah, bo to slabo, za vse nas. Tudi procesi privatizacije državnega premoženje, ki so po dolgem oklevanju stekli vsaj za nekatera podjetja, morajo nadaljevati. Zastoj pri teh projektih bi pomenil tudi zastoj pri sanaciji bančnega sistema in v tem primeru bi se lahko zgodilo, da bi davkoplačevalci spet morali dokapitalizirati banke.”
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič niza posledice politične nestabilnosti: “Ocenjujemo, da se bo vsaj za nekaj mesecev ustavilo praktično vse v državi, na ministrstvih se bodo bali ukrepati, najrazličnejše investicije in reforme bodo prav tako počakale.”
Tudi v Obrtni zbornici opozarjajo, da obrtnike, ki se za posel borijo vsak dan, politične anomalije in trenja hromijo v njihovih prizadevanjih. “Če vlada razpade, si želimo, da se čim prej sestavi nova, ki bo začela nemudoma izvajati ukrepe za gospodarski zagon v državi. Gospodarstvo si nikakor ne more privoščiti, da bo ponovno več mesecev čakalo na resornega ministra in na prepotrebne ukrepe za zagon gospodarstva. Interes države bi moral biti pred interesi politikov,” opozarja podpredsednik OZS Branko Meh.
SONJA RIBOLICA
