Tudi zaslišanje kandidata za ministra za javno upravo prekinjeno
Člani odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v treh urah niso izčrpali vseh vprašanj, ki jih imajo za kandidata za ministra za javno upravo Tugomirja Kodeljo. Prekinjeno sejo bodo nadaljevali zvečer. V prvem delu pa so Kodelji največ vprašanj namenili s področja pogajanj s sindikati javnega sektorja.
LJUBLJANA > Tugomir Kodelja, ki ga v vlado predlaga LMŠ, je uvodoma pojasnil, da prihaja iz Kopra, je poročen in ima dva odrasla otroka, celotno svojo 36 let dolgo kariero pa je preživel v gospodarstvu.
Pri delu ministrstva za javno upravo je kot najpomembneje izpostavil, da se gradi sodobna javna uprava, ki bo strokovno in učinkovito podprla državljane ter omogočala konkurenčni poslovni okvir. Kot je poudaril, je treba javno upravo narediti moderno, učinkovitejšo in bolj vitko, vendar ne v smislu samega zmanjševanja, saj smo primerljivi z drugimi državami članicami EU. Je pa treba po njegovih besedah narediti javno upravo bolj učinkovito. Osnova je, da “sprejemamo boljše predpise, smo razvojno naravnani, kakovostnejši in inovativnejši”, je med drugim dejal Kodelja.
Za digitalizacijo javne uprave
Prav tako javna uprava ne sme zaostajati na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, hkrati s celovitim sistemom zagotavljanja kibernetske varnosti, je še izpostavil kandidat. Poudaril je, da je treba javno upravo digitalizirati, da bodo lahko uporabniki takoj, na enem mestu dobili vse storitve, ki jih potrebujejo. Zato je po njegovih besedah treba pospešeno razvijati in umeščati vsebine različnih e-storitev na državni računalniški oblak, pri čemer je kot eno od slabosti, ki jih je treba odpraviti, omenil različne podatkovne baze, ki med seboj ne morejo komunicirati, kar pripelje do podvajanja stroškov in onemogočanja medsebojna komunikacije.
Po Kodeljevih besedah je treba v javnem sektorju vzpostaviti odličnost v smislu ciljnega vodenja, pa tudi kompetenčne modele. “Če ne bomo uvedli kompetenc, ocenjevanja, nagrajevanja in kariernega razvoja, ne bomo uspeli javne uprave narediti transparentnejše in odzivnejše,” je poudaril. S kompetenčnim modelom upravljanja z ljudmi pa bodo po njegovih besedah dosegli tudi to, da bodo ljudi prerazporejali na podlagi njihovih kompetenčnih vrednosti, usposobljenosti, ciljnih znanj.
Anomalije, ki so porušile sistem
Vrsta članov odbora je kandidata spraševala o pogajanjih s sindikati javnega sektorja, ki so bila spomladi prekinjena, na sindikalni strani pa pričakujejo, da se jih bo novi minister lotil takoj po nastopu funkcije. “Vsaka bojazen sindikatov, da se ne bi želeli korektno pogovarjati in iskati rešitev, je odveč,” je zagotovil in dodal, da bo to prioriteta, ki se je bodo lotili z vso resnostjo. In temu vprašanju so po njegovih besedah v dosedanjih pogovorih znotraj LMŠ že namenili veliko časa.
Če bo izvoljen za ministra, bodo poskušali celovito rešiti ta problem, je napovedal in dodal, da je v preteklosti prišlo do kar nekaj anomalij, ki so porušile sistem. Zato je treba zadeve urediti in v soglasju s sindikati priti do rešitev, ki bodo znotraj možnosti, ki jih dopušča tako finančni okvir kot makroekonomski kazalniki.
Je pa Kodelja pri tem poudaril, da je treba pogajanja nadaljevati z vsemi sindikati. Vsi so pomembni, z vsemi je treba imeti dialog, je dodal. O številkah pa danes še ni želel govoriti, saj gre po njegovih besedah za prezahtevno nalogo in je treba počakati na mandat vlade.
Kar nekaj članov odbora je ministrskega kandidata spraševalo tudi o njegovih usmeritvah na področju lokalne samouprave, med drugim o ustanovitvi pokrajin. V prvi fazi se je zavzel za združevanje interesov na posameznih področjih, šele v naslednji fazi pa lahko razmišljamo o tem, da bi vzpostavili nek odnos tudi do pokrajin. Občine že danes sodelujejo na različnih področjih in treba je “zelo dobro opredeliti, kaj je tisto, kar je dodana vrednost”, je pojasnil.
Se bo povprečnina povišala?
Na vprašanje, ali bo v prihodnjem letu prišlo do povišanja povprečnine, je odgovoril, da v tem trenutku odgovora nima in da je to zagotovo stvar usklajevanja z ministrstvom za finance. Je pa po njegovih besedah sistem financiranja primerljiv s financiranjem v drugih evropskih državah in ponuja različne vire. Upad virov v preteklih letih zaradi recesije pa so mnogi napačno zamenjevali s slabostjo financiranja, je ocenil.
Poslanci so ugotavljali, da Kodeljo, če bo minister za javno upravo, čaka zahtevno delo. Od njega pa so želeli konkretne odgovore, med drugim ga je Jernej Vrtovec (NSi) spraševal, kako se namerava lotiti nekaterih nalog, zapisanih v koalicijski pogodbi. A je Kodelja večinoma ostal pri bolj splošnih opredelitvah. Predsednik odbora Zvonko Černač (SDS) pa je Kodelji svetoval, naj, če s področjem ni podrobneje seznanjen, raje pove, da se bo poučil in konkretneje odgovoril po prevzemu ministrske funkcije.
Je pa bil med svojo predstavitvijo Kodelja nekoliko samokritičen, ko je govoril o tem, da v javnem sektorju vsi niso odlični, je namreč dejal: “Vsi nismo odlični. Jaz zagotovo danes ne.”
V izjavi za medije po prekinjeni predstavitvi je glede svojega današnjega nastopa dejal, da bi ga težko ocenjeval in da naj se najprej zaslišanje zvečer konča. Na vprašanje, ali pričakuje zadostno podporo, pa je odgovoril, da si tega želijo in da bodo naredili vse, da bodo s svojimi odgovori prepričali poslance.
Sicer pa je ocenil, da je zaslišanje potekalo izredno korektno, strokovno in profesionalno. Vsa vprašanja, ki so bila zastavljena, pa si zaslužijo vso pozornost. Kot je ugotavljal, so se predvsem dotaknili vprašanja nadaljevanja dialoga z reprezentativnimi sindikati, kar je zagotovo ena od njihovih prioritet. Govorili pa so tudi o debirokratizaciji javne uprave in Kodelja meni, da bodo na tem področju lahko našli skupni jezik tako v poziciji kot opoziciji, saj je dobra, fleksibilna in učinkovita javna uprava v službi državljanov in vzpostavljanju dobrega poslovnega okolja imperativ za vse.
Ministrstvo je velik izziv
Ocenil je, da je ministrstvo velik izziv, vrsto odgovorov na vprašanja pa bodo lahko podali, ko se bo vlada sestala in bo zavzela jasna stališča do vseh problemov in postavila prioritete. O tem, ali je lahko glavni pogajalec vlade s sindikati javnega sektorja, pa je odvrnil, da je v javni upravi oziroma znotraj pogajalske skupine tudi dovolj kompetentnih ljudi, ki so se vsa ta leta pogajali in poznajo vse parametre. Vsekakor pa bodo naredili vse, da se bodo detajlno seznanili in bili dostojen, kredibilen partner v razgovorih s sindikati.
Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in glavnega tajnika šolskega sindikata Sviz Branimirja Štruklja si želijo kvalificiranega sogovornika, ki pozna materijo. Kot je dejal, po današnjem nastopu ni mogoče soditi, ali je Kodelja lahko ustrezen pogajalec ali ne. Je pa ugotavljal, da po odgovoril sodeč plačnega sistema ne pozna. Sicer pa Štrukelj ni povsem prepričan, da bo Kodelja, če bo minister, vodil pogajanja. Nekatere njegove izjave namreč po Štrukljevih navedbah kažejo, da bo morda vodenje pogajanj prevzel kdo drug.
Štrukelj je sicer ocenil, da je bistvena Kodeljeva napoved, “da bo vlada v čim krajšem času sklenila stavkovne sporazume s tistimi sindikati, ki so v stavkah”, bistveno manj pa je bilo po njegovih besedah jasno, kaj je mislil s spremembami plačnega sistema.
Odbor bo sejo nadaljeval ob 19. uri. Vendar bo takrat najprej nadaljeval prekinjeno predstavitev kandidata za notranjega ministra Boštjana Poklukarja, nadaljevanje zaslišanja Kodelje pa je predvideno deset minut zatem.