Tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev, ne bi dovolili vstopa v državo
Vlada je potrdila novelo zakona o tujcih, ki v primerih, ko bi bila ogrožena javni red in notranja varnost, omogoča zapiranje meja tudi za tiste tujce, ki bi pri nas prosili za azil. To bi se lahko zgodilo le v izrednih okoliščinah, poudarja ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, a s tem ne prepriča nekaterih nevladnih organizacij niti pravnikov.
LJUBLJANA > Novelo zakona naj bi državni zbor sprejemal po nujnem postopku.
Drastični ukrep za zaostrene razmere
Novela določa, da bi policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop v državo, lahko preprečila vstop, če bi že prišel v Slovenijo, pa bi ga pospremila do meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil. Policija bi enako ravnala tudi v primerih, ko bi tujec izrazil namen podati prošnjo za mednarodno zaščito.
Drastični ukrep zaprtja meje tudi za prosilce za azil se ne bi uporabljal, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca ali bo resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten. Prav tako ukrep ne bo veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.
Ministrica Vesna Györkös Žnidar poudarja, da je takšen ukrep nujen in sorazmeren, v poštev pa bi prišel “le v primeru spremenjenjih razmer na področju migracij, ki bi lahko ogrozile javni red ali notranjo varnost.” Kdaj bi nastopile takšne razmere, bi ocenjevalo njeno ministrstvo. Po besedah ministrice so v noveli jasno določena merila, ki jih bo ministrstvo upoštevalo pri pripravi ocene o spremenjenih razmerah. Med drugim bi upoštevali razmere v državah v regiji, število prosilcev za azil v Sloveniji, število beguncev s priznano mednarodno zaščito in nastanitvene zmogljivosti.
Ministrstvo za notranje zadeve bi uvedbo ukrepa zapiranja meja za vse migrante predlagalo vladi, ta pa državnemu zboru, ki bi se moral za ukrep odločiti z dvotretjinsko večino glasov poslancev. Ukrep bi veljal šest mesecev z možnostjo podaljšanja.
Politika se je poenotila, kaj bodo rekli pravniki?
Na očitke, da je novela zakona o tujcih neustavna, je ministrica odgovorila, da je novela dobila politično podporo, oceno ustavnosti pa lahko poda le ustavno sodišče. Ministrica je še zatrdila, da je besedilo strokovno dodelano ter usklajeno z vladno službo za zakonodajo in ministrstvom za pravosodje. Vseeno naj bi se minister za pravosodje Goran Klemenčič na včerajšnji seji vlade vzdržal pri glasovanju o tem zakonu. Ostali člani vlade so zakon podprli.
Očitki, da je zakon, ki migrantom v nasprotju z mednarodnim pravom odreka pravico do azila, neustaven in da Slovenija z njim krši človekove pravice, prihajajo zlasti iz vrst nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in z zaščito pravic beguncev. Organizacije, med katerim so Amnesty International Slovenije, Mirovni inštitut, Rdeči križ Slovenije, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Slovenska filantropija in Slovenska fundacija za Unicef, opozarjajo, da bi ukrepi, ki si jih je v noveli zakona o tujcih zamislila slovenska vlada, kršili tako slovensko ustavo kot tudi mednarodno pravo in pravo EU, med drugim Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
Da je novela zakona neustavna in v nasprotju z evropskim pravnim redom, meni tudi ustavni pravnik Saša Zagorc. “Mešane in množične migracije so pereče vprašanje sedanjega časa, toda nikjer se jih še niso lotili z de facto kolektivnim zanikanjem pravice do mednarodne zaščite,” je navedel za STA.
JANA KREBELJ