Turk: “Glave morajo krožiti”

LJUBLJANA>“Tisto, kar me zanima, je program oziroma storitev, ki se nudi,” je dejal Žiga Turk in ob tem omenil možnost ustanavljanja novih univerz, zasebnih šol in vrtcev. Koalicijska pogodba predvideva na področju vzgoje in izobraževanja med drugim tudi zagotavljanje pogojev za lažje in hitrejše ustanavljanje zasebnih šol in vrtcev in enake možnosti vpisa vsem ne glede finančni položaj.

Novi minister, pristojen za izobraževanje ob tem izpostavlja, da gre za zagotavljanje varstva otrok v vrtcih ter šolanja za mladino davkoplačevalski denar in da bi bilo treba dajati manj, če bi k ponudbi teh storitev pritegnili zasebni denar.

Prelivanje denarja v zasebne žepe?

Ob tem nekateri opozarjajo, da bi lahko to pomenilo prelivanje denarja iz javnega v zasebne žepe ponudnikov teh storitev. “Ni prelivanje, če za otroka brezplačen program, ki se odvija v zasebni organizaciji, država daje manj kot za program, ki se odvija v javni ustanovi. Državljane zanima kakovosten program za njihove otroke in nekaj tekmovanja med javnim in zasebnim ni škodljivo,” odgovarja minister.

Ob tem zagotavlja, da bodo zelo pazili, da bodo vsem otrokom dostopne enako kvalitetne storitve.

Če nismo zadovoljni, gremo h konkurenci

Opozorila o prelivanju javnega denarja iz javnega v zasebno, kot je dejal, jemlje resno. Če bi bil javni sektor zaradi tega resnično ogrožen, potem bi bila to, tako Turk, tudi skrb ministra.

Izpostavil je, da včasih rad primerja šolstvo z drugimi storitvami in izpostavlja, da se veliko ljudi pritožuje čez recimo mestni potniški promet, ali čez šolo, zdravnika, nihče pa se ne pritožuje čez mobilnega operaterja. Tisti, ki z mobilnim operaterjem ni zadovoljen, gre namreč enostavno h konkurenci, pravi Turk.

Zato o konkurenci razmišlja tudi na področju visokega šolstva. Koalicijska pogodba predvideva ustanovitev Slovenske tehnološke univerze, v zadnjem času so vedno glasnejše tudi pobude kranjske fakultete za organizacijske vede po ustanovitvi univerze na Gorenjskem.

Se obeta univerza na Gorenjskem?

Turk je trdno prepričan, da si tudi slovenski študentje, profesorji in raziskovalci zaslužijo večjo ponudbo, kje bodo študirali ali kje bodo predavali. Zato je ambicij po ustanovitvi univerz še več. Sam sicer, kot pravi, še ni povsem odločen, ali bi bilo smiselno, da se gorenjski visokošolski in višješolski programi osamosvojijo in ne sodijo več pod okrilje ljubljanske, mariborske ali katere druge univerze. Vendar pa si ob tem ne želi, da bi “za hladni pogon, za organizacijo kot tako, ali za stvar, ki ni dejavnost poučevanja ali raziskovanja, namenjali dodaten denar”.

Reči vsem programom, ki jih že izvajajo na Gorenjskem, da so univerza na Gorenjskem, ne stane tako rekoč nič, pravi Turk. A stroški začnejo v trenutku, ko začnejo te ambicije rasti in v zvezi s tem bodo na ministrstvu pozorni, posebej na aktivnosti, ki ne pomenijo novih storitev za študente. Ob tem razmišlja, da bi se lahko v Kranju študentje izobraževali tudi v telekomunikacijah, ker je v Kranju kar nekaj industrije s tega področja, po drugi strani pa Ljubljana tudi ni daleč.

Glave morajo krožiti

Tako kot bi bila lahko nova tehnološka univerza na Dolenjskem, kjer je nekaj zelo propulzivnega gospodarstva, pa tudi že nekaj visokošolskih programov, pravi Turk. Meni namreč, da je konkurenca pomembna tudi pri visoki tehnologiji. A dodaja, da nova tehnološka univerza gotovo ne bo projekt za prve mesece njegovega ministrovanja, “ko poskušamo stvari stakniti konec s koncem”. “Bomo pa delali na tem, da ta prostor odpremo in popestrimo,” je poudaril.

Hkrati ugotavlja, da imamo tudi v Ljubljani organizacije, ki bi lahko učile, pa ne učijo, ki so tehnološko in znanstveno zelo razvite in kjer bi lahko nastalo nekaj vzporednega in novega. “Verjamem, da je znanje v glavah. Za prenos znanja morajo glave krožiti oziroma jih je treba vzgajati. Pretok glav skozi univerzo je bistveno večji, kot pretok glav skozi inštitute. Škoda je, da vse tisto znanje ostaja tam zaprto,” še razmišlja minister Turk.

STA