Tusk v Dobovi pohvalil Slovenijo

BREŽICE > Donald Tusk je spomnil, da že več mesecev zagovarja potrebo po celovitem evropskem načrtu za rešitev begunske krize, ki temelji na dveh stebrih - na eni strani je vnovičen zagona schengna, na drugi nudenje učinkovite humanitarne pomoči beguncem.

In po torkovem srečanjem s premierjem Mirom Cerarjem je Tusk prepričan, da je Slovenija najboljši zgled, da celoviti evropski načrt za rešitev begunske krize lahko resnično deluje in da je vrnitev k schengnu predpogoj za to evropsko rešitev. Njegov današnji obisk v Dobovi pa je le še potrdil, da je pristop Slovenije konstruktiven in pravi.

Ograje grob, as nujen poseg

Na novinarsko vprašanje, ali si bo ogledal tudi žično ograjo, ki stoji le nekaj metrov od sprejemnega centra, pa je Tusk dejal, da ni prepričan, da je to načrtovano, da pa se povsem zaveda ograj in drugih tehničnih ovir ne le v Sloveniji, temveč tudi drugod v tem delu Evrope.

“Bojim se, da so včasih potrebni tudi trdi ukrepi, če želimo resnično uveljavljati shengenska pravila. Žal mi je, to je realnost,” je poudaril. Razmer v Grčiji, kjer je zaradi zapor na balkanski poti obtičalo že več tisoč beguncev, ni želel komentirati, češ da bo o tem govoril, ko bo v Atenah, kamor bo pripotoval že drevi.

Slovenija ravna pravilno, schengen ostaja slovenska prioriteta

Vesna Györkös Žnidar je zadovoljna, da je bila Slovenija znova prepoznana kot kredibilna članica tako EU kot schengenskega prostora oziroma da jo je predsednik Evropskega sveta prepoznal kot vzorčen primer celovite rešitve pri obvladovanju migracijskega toka.

Ministrica je dodala, da se je danes potrdila pravilna smer ravnanja in ukrepanja Slovenije, torej da na eni strani vlaga intenzivne napore v evropsko rešitev, na drugi pa je aktivna in uspešna pri iskanju regionalnih rešitev, ki so komplementarne z evropskimi. Tusku je povedala, da schengen ostaja slovenska prioriteta.

Slovenija je varuh schengenskega pravnega reda, zato je zelo pomembno, da je na zahodnobalkanski poti tako število migrantov oziroma takšen obseg migracijskega toka, ki še vedno omogoča kontrolo vsakega migranta po schengenskih pravilih, je dodala.

Najprej učinkovito varovati zunanje meje EU

Ko gre za slovensko pobudo o krepitvi nadzora na makedonsko-grški meji, pa je notranja ministrica na novinarsko vprašanje poudarila, da Slovenija ni predlagala, da bi bil v Grčiji žep.

“Vse naše rešitve so komplementarne evropski rešitvi in tudi rešitvam v Grčiji. Vemo, da je Grčija v težkem položaju, ne želimo njene osamitve, vsekakor pa moramo iskati rešitve, ki so v skladu s konceptom EU, torej da se najprej učinkovito varujejo zunanje meje, da se čim bliže vstopu v EU, v vstopnih državah, vzpostavijo žariščne točke.”

Ob teh predpostavkah lahko nato po mnenju ministrice delujejo tudi solidarnostni mehanizmi, tudi premestitev beguncev, pri kateri bo Slovenija sodelovala. Če bo celovita evropska rešitev delovala, bodo po mnenju ministrice pri premestitvi aktivno sodelovale tudi druge države.

STA