Udeležba pada, prag raste, žensk je vedno malo

LJUBLJANA> Delež žensk, ki so vstopale v DZ, v zgodovini volitev ne kaže napredka. Leta 1990 je bil 18,7-odstoten, leta 1992 pa 13,3-odstoten. Štiri leta kasneje je bilo v DZ le 7,8 odstotkov žensk, leta 2000 pa se je delež ponovno dvignil na 13,3 odstotka, navaja statistični urad.

Na volitvah leta 2004 je bilo med vsemi kandidati 24,9 odstotkov žensk, izvoljenih v DZ pa jih je bilo 12,2 odstotka. Skupen delež vseh kandidatk na volitvah leta 2008 je bil sicer višji, 35,3-odstoten, v DZ pa so jih izvolili le 13,3 odstotkov.

Na repu Evrope

Tako po zastopanosti žensk v parlamentu Slovenija ostaja na repu evropskih držav. Leta 2004 je bilo od skupno 90 poslancev v DZ 79 poslancev in 11 poslank, leta 2008 pa 78 poslancev in 12 poslank.

Stranka SD je v DZ leta 2008 vstopila z 21 poslanci in osmimi poslankami, kar je največji delež žensk med vsemi strankami. LDS so zastopali štirje poslanci in ena poslanka, stranko Zares pa osem poslancev in prav tako ena poslanka. SDS je zastopalo 26 poslancev in dve poslanki, preostale stranke pa leta 2008 niso imele izvoljenih predstavnic. Tudi nobene od obeh narodnih skupnosti, italijanske in madžarske, leta 2008 ni zastopala ženska.

Desus že dva mandata brez žensk

Leta 2004 pa je SD imela osem moških in dve ženski predstavnici, SDS pa kar 27 moških in dve ženski. LDS je takrat zastopalo 20 moških in tri ženske, SNS pa pet moških in ženska. Medtem Desus že v dveh zaporednih mandatih v svojih vrstah nima poslank.

Volilna udeležba pada

Splošni podatki statističnega urada o volitvah v DZ pa med drugim kažejo na upad volilne udeležbe na državnozborskih volitvah. Leta 1990, ko so volitve potekale še v družbenopolitični zbor, je bila udeležba 83,5-odstotna. Od leta 1992 dalje volimo državni zbor, volilna udeležba je bila leta 1992 kar 85,9-odstotna, leta 1996 je padla na 73,7 odstotkov, leta 2000 pa na 70,4 odstotkov. Na volitvah leta 2004 je bila udeležba le še 60,6-odstotna, leta 2008 pa se je nekoliko izboljšala in dosegla 63,1 odstotkov.

Volilni prag je rasel

Volilni prag za vstop v DZ je bil leta 1990 2,5-odstoten; ta rezultat je takrat doseglo devet kandidatnih list. V letih 1992 in 1996 je bil volilni prag postavljen na 3,3 odstotka. Leta 1992 je ta odstotek doseglo osem, štiri leta kasneje pa sedem kandidatnih list. Od leta 2000 dalje pa volilni prag znaša štiri odstotke, kar je pred enajstimi leti doseglo osem kandidatnih list, v letih 2004 in 2008 pa je volilni prag uspelo preseči sedmim kandidatnim listam.

STA