Ukinitev gradnje v lastni režiji vznemirja državljane

LJUBLJANA> Državni sekretar na ministrstvu za okolje Peter Gašperšič je svetnike spomnil, da sedanja zakonska določba, ki omogoča delo v lastni režiji, obstaja že od leta 1984 in da so jo v preteklosti skušali že večkrat omejiti.

Urediti in ne sanirati sivo ekonomijo

V trenutnih težavnih časih za gradbeništvo je s strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije prišla pobuda za omejitev tovrstne gradnje, čeprav poGašperšičevih besedah ne gre toliko za sanacijo gradbeništva, temveč bolj za urejanja področja, kjer se je uveljavljala siva ekonomija.

Delo v lastni režiji se je namreč po njegovih besedah izrodilo in ni več toliko delo z lastnimi rokami, temveč gre bolj za delo brez računov in nelojalno konkurenco uradnim izvajalcem.

Zaveda se, da ima gradnja v lastni režiji v Sloveniji precejšnjo tradicijo, a je po njegovem mnenju prišel čas, da se takšnemu načinu gradnje počasi odpovemo.

To je slovenski način življenja

Svetniki se z vladnim mnenjem niso strinjali. Slišati je bilo veliko primerov, kaj vse se je v Sloveniji zgradilo v lastni režiji, zato so ocenili, da gre celo za slovenski način življenja.

Svetniki so kljub razumevanju do interesov obrtnikov s področja gradbeništva prepričani, da predlog le vznemirja ljudi in ne prinaša ne velikega finančnega učinka za gradbeni sektor ne želenih rezultatov pri pregonu dela na črno.

Vlada podlegla interesom gradbenih lobijev

Prepričani so, da se lahko delo na črno na področju gradbeništva in zlorabe gradnje v lastni režiji omeji na druge načine, predvsem s strožjim inšpekcijskim nadzorom. Enako mnenje imajo tudi ob argumentu, da bo zakon izboljšal varnost in kakovost gradnje objektov.

Državni svet je tako presodil, da je vlada podlegla interesom gradbenih lobijev, pravih strokovnih analiz pa ni ponudila.

Svetniki podprli predlog novele zakona o dohodnini

Državni svetniki so podprli predlog novele zakona o dohodnini, ki ga je v parlamentarni postopek vložila SLS in ga je državnozborski odbor za finance in monetarno politiko že ocenil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Zakonu nasprotuje tudi vlada.

Lani sprejeta novela zakona o dohodnini med drugim predvideva, da bodo morale kmetije, katerih dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti preseže 7500 evrov, obvezno voditi zahtevno dvostavno knjigovodstvo, večinoma s pomočjo računovodskih servisov.

V SLS menijo, da to ustvarja dodatne finančne stroške kmetijam, zato predlagajo, da se kmetje sami odločajo, na kakšen način bodo ugotavljali davčno osnovo in da se jih ne obvezuje k obveznemu vodenju knjig.

STA