Umrljivost zaradi samomora najnižja v obalno-kraški regiji
Stanje duševnega zdravja prebivalstva je odsev stanja v družbi. V Sloveniji si vsako leto vzame življenje med 500 in 600 ljudi, kar jo po količniku samomora uvršča med deset najbolj ogroženih evropskih držav. Najvišja stopnja umrljivosti zaradi samomora je v koroški, savinjski in zasavski regiji, najnižja pa v obalno-kraški, kažejo podatki NIJZ.
LJUBLJANA > Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da razlike v duševnem zdravju odsevajo družbene razlike. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za samomorilno vedenje so duševne motnje. Samomor naj bi bil v več kot 90 odstotkih povezan z duševno motnjo oziroma boleznijo. Duševne motnje in bolezni so v splošni populaciji zelo razširjene, mnogokrat pa tudi neprepoznane. Pogosto so duševne težave signal in izraz socialno-ekonomskih stisk ljudi.
V Sloveniji je sicer poskusov samomora tudi od deset do dvajsetkrat več kot samomorov. Ti se pri nas "izrazito vežejo na socialno ogrožene ali marginalizirane skupine, kot so revni, slabše izobraženi, nezaposleni, starejši, kar posredno kaže, da ljudje pogosto skoznje izražajo in signalizirajo svojo širšo socialno ogroženost".
Na osebni ravni je vsako samomorilno dejanje znak globokega čustvenega stresa, potrtosti, žalosti, brezupa, ki odmeva na populaciji v celoti. Kadar nastopijo duševne težave, ni prizadet samo posameznik, temveč tudi njegova ožja in širša družbena skupnost.
Po napovedih bodo duševne bolezni do leta 2020 v svetovnem merilu na drugem mestu na lestvici najpogostejših bolezni, takoj za boleznimi srca in ožilja.