Univerza v Novi Gorici ima velike likvidnostne težave
Minister Jernej Pikalo zaradi blokiranega proračuna opozarja na finančne težave visokošolskih zavodov s koncesijo, ker ministrstvo ne razpolaga z denarjem zanje. Z nekaterimi občinami pa ne najdejo soglasja pri denarju za odpravo plačnih nesorazmerij. Kot pravi Pikalo, lahko to privede do nižjega financiranja šol v prihodnjem šolskem letu.
LJUBLJANA > Odvzem 10,63 milijona evrov in blokada proračunskega denarja ministrstva za izobraževanje, znanost in šport povzročata težave še posebej v času, ko bi morali podpisati nove pogodbe in izdajati soglasja šolam za prihodnje šolsko leto, je na novinarski konferenci pojasnil šolski minister, ki opravlja tekoče posle, Pikalo.
Univerza v Novi Gorici čaka na povračilo evropskih sredstev
Od odvzetega denarja je bilo 7,7 milijona evrov namenjenih visokemu šolstvu in od tega 4,4 milijona evrov za zasebnike s koncesijo. "Mi ne moremo dati pogodbe zavodom, če nimamo denarja na tej postavki," je dejal Pikalo in opozoril na posebej velike likvidnostne težave Univerze v Novi Gorici, kjer čakajo tudi na povračilo evropskih sredstev.
Pikalo ob tem opozarja, da na finančnem ministrstvu nimajo sogovornika. "Ministrstvo za finance se ne odziva, da bi nam vsaj dovolilo notranje prerazporeditve, ki bile potrebne," je dejal.
66 šol "problematičnih"
Na področju osnovnega in srednjega šolstva, kjer morajo 543 zavodom izdati soglasje pred začetkom novega šolskega leta, pa je po ministrovih besedah 66 šol "problematičnih". Za izdajo soglasja namreč potrebujejo tudi finančni načrt šol, ki ga pa v nekaterih občinah ne želijo izdati.
Predmet spotike je odprava prve polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij, za katero so v občinah prepričani, da jo mora pokriti ministrstvo, pojasnjuje. Kot navaja, so nekaterim šolam pomagali z denarjem za odpravo plačnih nesorazmerij, čeprav jim finančno ministrstvo ni odobrilo niti evra za ta namen.
Če z občinami ne bodo dosegli skupnega jezika, bi to po Pikalovih besedah pomenilo, da bi v skladu z zakonodajo ministrstvo omenjenim šolam v prihodnjem šolskem letu izvajanje programa financiralo le v višini 80 odstotkov. Posledica bi bila tudi ta, da šole ob začetku šolskega leta ne bi mogle zaposliti ustreznega števila učiteljev, kar bi pomenilo težave pri izvajanju pouka, je pojasnil.
Zaradi omenjenega zapleta nekatere občine že dlje časa napovedujejo tožbo proti državi z utemeljitvijo, da plače za zaposlene zagotavlja država. Pikalo se sprašuje, zakaj tožbe še niso vložile. "Mogoče bo pa sodišče tisto, ki bo povedalo, kdo mora izplačati ta denar," je pojasnil.
Pikalo: Žalostno je, da je država našla denar za banke in drugo, zmanjkuje pa denarja v šolstvu
Glede navedb, da naj bi vlada doslej porabila že več kot 95 odstotkov proračunskega denarja, Pikalo pravi, da so na njihovem ministrstvu do 18. julija porabili 55,7 odstotkov denarja, kar je "čisto normalna dinamika. Če nam ne bi bil odvzet denar in se ne bi zgodila tretja četrtina plačnih nesorazmerij, bi ministrstvo normalno poslovalo," zagotavlja Pikalo. Za področje osnovnih šol bi po njegovih besedah potrebovali približno tri milijone evrov, želijo pa si tudi vrnitve odvzetega denarja.
Po ministrovih ocenah je žalostno, da je država našla denar za banke in drugo, zmanjkuje pa denarja v šolstvu. Šolstvo bi moralo ostati najbolj vitalen del družbe, je poudaril in omenil, da v prihodnjem šolskem letu prihaja v osnovne šole za 152 oddelkov otrok več.
STA