Urad za migracije in zdravstvo povsem obvladujeta prihod ukrajinskih beguncev

LJUBLJANA > V Sloveniji je trenutno 5738 beguncev, ki so vložili vlogo za pridobitev začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, od tega je 2149 mladoletnikov in 3589 odraslih oseb. Skupno je bilo vloženih 5919 vlog, vendar so nekateri vlagatelji državo že zapustili. Po podatkih policije je v državo od začetka ukrajinske krize vstopilo 21.980 državljanov Ukrajine.

Direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je v izjavi za javnost povedala, da upada število ukrajinskih državljanov, ki se želijo namestiti v nastanitvenih centrih. V tem trenutku je v nastanitvenem centru Logatec ob kapaciteti 250 nastanjenih 316 beguncev, v nastanitvenem centru na Debelem Rtiču pa 91, kapaciteta pa je do 80 ljudi. "Je pa res, da nas kontaktirajo posamezniki z nastanjenimi ukrajinskimi državljani, ki imajo premajhne kapacitete," je dejala Štrukljeva. V teh primerih jih nastanijo v dijaške domove.

Po neuradnih informacija je urad prejel 806 vlog za dodelitev denarne pomoči, od tega so jih odobrili tretjino, ostale so v dopolnitvah. Kot osnova za njihov izračun se jemlje osnovni znesek minimalnega dohodka, v višini 100 odstotkov za odraslo osebo. Konkretno to pomeni prejemek v višini 421,89 evra, za vsako naslednjo odraslo osebo v družini se osnova obračuna v višini 70 odstotkov, za vsakega mladoletnega otroka pa v višini 30 odstotkov. Gre za mesečna izplačila, ki jih lahko obnovijo po preteku šestih mesecev.

Prva izplačila so državljani Ukrajine že prejeli

Po neuradnih informacijah jih je 88 že prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, nekaj pa jih že ima sklenjeno pogodbo za zaposlitev in delajo v nastanitvenem centru na Debelem rtiču in v Petrolovih poslovalnicah Fresh, kjer sicer zaradi pomanjkljivega znanja slovenščine še ne delajo s strankami. Večinoma naj bi šlo za zaposlitve v gostinstvu.

Urad je sicer danes s službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko podpisal sporazum o financiranju projekta za nudenje osnovne podpore pri vključevanju oseb s statusom začasne zaščite iz Ukrajine v slovensko družbo. Sredstva se bodo črpala iz Norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora, namenjena pa bodo informiranju oseb s statusom začasne zaščite o njihovih pravicah, učencem in dijakom pa bo iz njih zagotovljeno opismenjevanje in učna pomoč. V času šolskih počitnic se bo iz tega fonda financiralo njihove prostočasne aktivnosti.

Državni sekretar ministrstva za zdravje Franc Vindišar je ob tem pojasnil, da zaradi ukrajinskih državljanov ne beležijo povečanega pritiska na zdravstveni sistem, saj je njihovo število primerljivo z manjšim naseljem. Za nastanjene v centrih je zdravstveno varstvo organizirano na lokaciji, manjše težave pa imajo zaradi razpršitve nastanjenih pri zasebnikih, saj ti vstopajo predvsem v dežurne ambulante in urgentne centre.

Izvajalce zdravstvenega varstva ministrstvo seznanja z vsemi potrebnimi navodili glede zdravstvene oskrbe in predpisovanja receptov in napotnic. Ukrajinski državljani imajo tudi možnost specialistične obravnave, je dodal Vindišar.

V Slovenijo je vstopilo tudi 13 zdravstvenih delavcev, od tega štirje zdravniki

Ministrstvo jih je obvestilo o pogojih vstopa v slovenski zdravstveni sistem. Najtrši oreh predstavlja pogoj znanja slovenskega jezika, vendar bo ta olajšan s 1. julijem, ko v veljavo stopi novela zakona o zdravniški službi, ki pogoj znanja jezika iz splošnega sprošča na strokovni nivo. "Preverjanje bo zdaj potekalo pri zdravniški zbornici, seveda ob sodelovanju lingvistov iz ustreznih institucij," je poudaril Vindišar.

Vodilne zdravstvene klinike so pristopile tudi k analizi podatkov o javnem zdravju v Ukrajini. "Zelo jasno lahko povem, da naše javno zdravje nikakor ni ogroženo na nobenem področju," je dejal Vindišar. "Imamo nekaj sporadičnih primerov bolezni, vendar gre za obvladljive primere, povsem v okviru slovenskih razmer," je dodal. Stopnja precepljenosti otrok za otroške bolezni pa je precej boljša, kot so bili prvi podatki. "Na nekaterih področjih celo presega precepljenost v urbanih predelih Slovenije," je sklenil.

Vlada je nadalje ugotovila, da bi bilo smiselno nadgraditi nekaj določil glede zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, predvsem glede pravice do cepljenja, dostopa do zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov, oskrbe mladoletnikov in ranljivih. To bodo skušali nadgraditi v interventnem zakonu, ki bo te dni vložen v zakonodajni postopek, je napovedal Vindišar.